V oddaji so nastopajoči s humorjem komentirali in parodirali aktualne politične teme, med njimi tudi dileme, ki se odpirajo pred glasovanjem o družinskem zakoniku. Ustvarjalcem prireditve, ki so zagovarjali svobodno-umetniško interpretacijo sveta, pa se je vodstvo RTVS zoperstavilo z dokazovanjem, da so bila kršena pravila referendumske kampanje, zato je oddajo umaknilo iz spletnega arhiva. Odlomki oddaje so sicer ves čas dostopni na alternativnih spletnih portalih, denimo na Youtubu. V arhiv naj bi oddajo vrnili po referendumu, je napovedal generalni direktor RTVS Marko Filli. "Vodstvo RTVS svoje odločitve prilagaja dnevnemu družbeno-političnemu vzdušju," sta se včeraj na to odzvala novinarska aktiva radia in televizije. "Sporoča, da je (samo)cenzura še vedno del slovenskih medijev. Žal."
Od uradne cenzure do strahu
Da je osnovni mehanizem nadzora v demokraciji samocenzura ali kar abstraktni strah pred oblastjo, ugotavlja tudi literarni teoretik dr. Marijan Dović. "V času Avstro-Ogrske je bila cenzura uradna. Natančno se je vedelo, kdo je cenzor ter kako in kaj cenzurira." Kasneje, v času komunističnega režima, je delovala predvsem samocenzura, ki pa je imela trdno podlago v omejitvah, ki jih je postavljala država, nadaljuje Dović. "Sankcije niso bile natančno opredeljene, ustvarjalci pa so postavljali na tehtnico tveganje: ali bodo zgolj prejeli obisk agenta Službe državne varnosti ali pa bodo končali na Golem otoku. Skozi prakso so se tako oblikovala pravila. Ustvarjalci so dokaj dobro vedeli, kaj smejo in česa ne smejo početi." Danes, v demokraciji, pa omejitev ni, zato tudi o cenzuri ali sistematični samocenzuri ni lahko govoriti. Ostaja pa strah pred oblastjo oziroma pozicijami moči, ki ob različnih priložnostih izbruhne. "Delovanje RTV Slovenija v zadnjih dveh vladnih mandatih kaže, da se politike bojijo," pravi Dović. "Omajano je zaupanje v politično neodvisnost javnega servisa." Paradoksno pa se dvom o neodvisnosti pojavlja prav zaradi impulzivnih poskusov vodstva javnega servisa, da bi RTVS prikazalo kot objektivno, četudi to vodi v nenavadne situacije.
"Koncept, ki smo si ga letos zamislili avtorji, je nastajal s skupnimi močmi vseh nastopajočih," pravi režiser prireditve Viktorji Igor Gajič. "Vsak izmed njih je pripravil osnovo, ki je bila po večini tudi predstavljena vodstvu RTV Slovenija, sami nastopajoči pa so seveda svoje nastope kasneje še dograjevali, skoraj do nastopa na odru. Posamezni voditelji so bili izbrani na podlagi njihove uspešne zgodovine ustvarjanja na področju humorja in komedije, in vsakemu izmed njih smo dopustili, da nastopi v svojem prepoznavnem stilu." Satiriki skušajo ujeti duha časa, ki ga živimo, opozarja Gajič. "Tudi v tujini ni drugače. Na Oskarjih ali Bafti se voditelji in nastopajoči 'spotaknejo' ob aktualne teme politične in družbene narave. To je tudi glavna vloga komikov: od srednjega veka in še od prej nastavljajo ogledalo družbi in politiki. Poudarjam, da je bil osnovni namen Viktorjev zabavati in na žalost, zaradi očitne nesproščenosti in pomanjkanja humorja, so nekateri v zabavni oddaji našli razlog in motiv za politično obračunavanje. Pri tem imam v mislih oba politična pola, tako levega kot desnega." Satirično obravnavo aktualno-političnih tem je vodstvo RTV Slovenija prepoznalo kot politično propagando.
Politična propaganda
Dr. Jurij Toplak, docent za ustavno pravo na pravni fakulteti v Mariboru in strokovnjak za volilno pravo in volilno kampanjo, pa se s tezo, da so se v Viktorjih vendarle pojavljali elementi politične propagande, strinja. "Nošenje oblačil z napisi 'za' ali 'proti' v času pred referendumom (eden od voditeljev v oddaji je imel oblečeno majico z napisom 'za', op. p.) se običajno šteje za politično propagando, katere namen je vplivati na opredelitev volilcev," pravi Toplak. "Tudi za nekatere izjave, izrečene v oddaji Viktorji, bi lahko rekli, da so imele namen vplivati na opredelitev volilcev. RTV Slovenija mora v času referendumske kampanje spoštovati dva zakona, zakon o RTV in zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), poleg tega pa še lastna pravila, izdana na podlagi ZVRK. Ti predpisi RTVS prepovedujejo objavo politične propagande, razen v vnaprej predvidenih oddajah in terminih, različnim mnenjem o referendumskem vprašanju pa mora biti dana možnost enakovredne predstavitve. Pritrditi je stališču, da so bila z oddajo Viktorji ta pravila kršena in je neobjava posnetkov in ponovitev oddaje edini način, da se preprečijo nadaljnje kršitve." Toplak sicer pravi, da je glede na to, da izjav nastopajočih vnaprej ni bilo mogoče predvideti, saj so voditelji svoje govore tudi improvizirali, mogoče reči, da v neposrednem prenosu kršitve ni bilo. "V vsakem primeru pa RTV zdaj vsebino izjav pozna, zato se mora nadaljnjemu objavljanju izogniti."
