Na seznamu je namreč tudi vplivni beloruski poslovnež Jurij Čiž, čigar podjetje stoji za gradnjo sto milijonov dolarjev vrednega kompleksa s hotelom Kempinsky v Minsku, ki ga bo gradilo slovensko podjetje Riko. O zadržkih Slovenije je prvi poročal Reuters, sklicujoč se na diplomate v Bruslju. Eden od njih je dejal, da "Slovenci blokirajo sankcije".

MZZ: Ni blokade, želimo razpravo

Vir, ki je želel ostati neimenovan, je za Dnevnik potrdil, da ima Slovenija dva zadržka. Prvi je ta, da ni natančne analize, kako učinkovito ukrepati proti oligarhom, ki podpirajo Lukašenka, to pa da odpira vrata ad hoc ukrepom. Drugi razlog pa je "pomislek do enega konkretnega imena zaradi ekonomskih interesov".

Čiž je beloruski oligarh, dejaven na številnih področjih, od gradbeništva in bencinskih črpalk do kmetijstva in farmacije. Je tudi lastnik nogometnega kluba Dynamo Minsk in osebni prijatelj Lukašenka.

Zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da dodatne ukrepe proti Belorusiji podpira in zanikalo blokado, saj pogovori še potekajo. Želi pa, da evropski zunanji ministri opravijo "dodatno razpravo za odločanje o seznamu vseh oseb domnevno vpletenih v kršenje človekovih pravic v Belorusiji". Sankcije morajo biti sprejete s soglasjem vseh držav članic, o njih pa naj bi zunanji ministri odločali v začetku prihodnjega tedna.

Riko: Sankcije bi koristile vzhodu

Seznam oseb iz Belorusije, proti katerim je EU že uvedla ukrepe, trenutno šteje 201 ime, pogovori pa potekajo o še dodatnih tridesetih. EU je sankcije, kot so prepoved izdajanja vizumov in poslovanja ter zamrznitev premoženja proti beloruskim posameznikom začela izvajati po spornih predsedniških volitvah decembra 2010 in nasilju nad protestniki. Seznam je skozi vse lansko leto dopolnjevala. Med drugim zahteva izpustitev aktivista za človekove pravice Aleša Bjaljatskega in ukinitev smrtne kazni za dve osebi, ki sta bili po oceni EU v nepravičnem procesu obsojeni za lanski bombni napad na podzemno železnico v Minsku. Kot je dejala tiskovna predstavnica visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton, Maja Kocijančič, je EU januarja razširila kriterije za sankcije v primeru Belorusije tako na osebe, povezane s hudimi kršitvami človekovih pravic, kot na tiste, ki služijo z roko v roki z režimom Lukašenka, zdaj pa teče razprava, kako na podlagi razširjenih kriterijev oblikovati seznam oseb.

Podjetje Riko je v sporočilu včeraj zapisalo, da slovensko diplomacijo pogosto obvešča o svojih dejavnostih in izkorišča priložnosti, ki jih ponuja gospodarska diplomacija. Slovenija je po njegovih podatkih sprejela načelno stališče, da ne bo ovirala oziroma slabila dvostranskih gospodarskih stikov s partnerji iz Belorusije, enako pa po njihovem velja za druge članice EU z razvitim gospodarskim sodelovanjem s to državo. Riko ocenjuje, da bi v primeru sankcij prišlo do še večjega prehoda gospodarskih tokov na partnerje iz Ruske federacije, Kitajske, Turčije, Kazahstana, Ukrajine, "to pa ne more biti ne v gospodarskem pa tudi verjetno ne v političnem interesu EU".

Podoben argument je po poročanju EUobserverja v bruseljskih pogovorih o sankcijah navajala tudi slovenska diplomacija, namreč da bi sankcije proti Čižu odprle vrata ruskim podjetjem, kar bi oslabilo svobodno konkurenco. Ob tem je spletni časnik, ki se osredotoča na poročanje o Evropski uniji, navedel mnenje neimenovanega diplomata, da je argument "smešen, saj vsi vedo, da gospodarsko dejavnost v državi nadzira režim".