V očeh javnosti sta za to očitno najbolj odgovorna prvak SDS, ki tudi že nekaj tednov pripravlja »rezervno koalicijo«, Janez Janša in Gregor Virant, ki je najprej parafiral koalicijsko pogodbo z Jankovićevo koalicijo, pred glasovanjem pa tej koaliciji obrnil hrbet in se pridružil že omenjeni Janševi koaliciji. Najbrž je temu prevladujočemu javnemu mnenju botrovalo tudi, da 36 poslancev »rezervne koalicije« SDS-DLGV- SLS-NSi (preostalih 8 je to storilo, da bi ne prišlo do nesklepčnosti, s čemer volitve ne bi bile veljavne) pri tajnem glasovanju ni hotelo prevzeti glasovnic. Povedano drugače, argumentov vodij te koalicije, da so s tem hoteli dokazati, kako med njimi ni nikogar, ki bi morda vendarle glasoval za to, da Janković postane mandatar, večina v javnosti ne sprejema kot opravičilo za takšen bojkot volitev.

Zdaj je znova na potezi predsednik republike Danilo Türk, toda tokrat lahko v naslednjih desetih dnevih kandidata za mandatarja vlade predlagajo tudi poslanci. Po datumih, ki jih določata ustava in poslovnik državnega zbora, bi drugo glasovanje – najprej se glasuje o predlogu predsednika države – lahko bilo v ponedeljek, 30. januarja, ali kakšen dan kasneje. Okrog vprašanja, koga naj predsednik države predlaga, je javnost po strankarskem pat položaju (44:44) precej razdeljena. Rahla večina izhod vidi v tem, da bi predlagal ne Jankovića ne Janše, temveč nekoga tretjega. Kot je zdaj videti, a je treba za dokončne analize vendarle počakati na to, kaj se bo te dni dogajalo v poslanskih skupinah in okrog njih, ta možnost ni realna. Izvršni odbor SDS je namreč že jasno odločil, ali Janša ali nič. Se pravi, da na tretjega ne bi pristali v nobeni kombinaciji.

In, če je tako, nas je zanimalo, kdo bi bil po vseh teh obratih in nasprotnih potezah iz obeh po številu poslancev na papirju izenačenih političnih taborih boljši mandatar. Pri tem vprašanju so se politične delnice očitno dvignile Jankoviću. Če je v začetku januarja Jankovića podpiralo 35 odstotkov vprašanih, jih zdaj že 49 odstotkov meni, da je boljši od Janše. Ne glede na to, kaj bo storil predsednik države, je bolj ali manj jasno, da bodo poslanci za mandatarja predlagali Janšo. Če je verjeti sporočilom iz »rezervne koalicije«, 44 poslanskih podpisov že imajo.

Do potrebne večine ji torej manjkata dva. Janša je vabila, da se mu v koaliciji pridružita, poslal DeSUS in Pahorjevim socialdemokratom. Na papirju je torej od njih odvisno, ali bi Janša uspel ali ne, a ne gre zanemariti tudi tega, da vsi poslanci v DeSUS, še manj seveda v SD, niso navdušeni nad morebitno vlado z Janšo na čelu. Kot je slišati, tudi ne prav vsi v Virantovi stranki.

 

Vendar so morebitne nove volitve manj verjeten razplet. Tudi nič posebno novega ne bi prinesle. Če bi bile v nedeljo, bi po naši anketi zmagala Jankovičeva stranka, s 7 odstotnimi točkami bi drugo mesto zasedla SDS, vse preostale stranke – razen SLS – pa bi po nekaj odstotnih točk izgubile v primerjavi z anketo, izvedeno v prvih dneh januarja. Največ, to je 4 odstotne točke, Virantova državljanska lista.