Kot je razvidno iz javno dostopnih virov, je samo lani italijanski Diners ustvaril 7,2 milijona evrov minusa, pri čemer je imel z obrestmi in provizijami 11,3 milijona evrov prihodkov, kar je dobra petina manj kot v letu 2009 (14,2 milijona evrov). Kljub temu, da je družba zmanjšala stroške poslovanja, so ti še vedno presegali 17 milijonov evrov, za 1,9 oziroma 1,2 milijona evrov pa je naredila odpisov oziroma oblikovala rezervacij. Družba je lansko leto zaključila s 35,6 milijona evrov obveznosti, pri čemer je daleč največji del (30 milijonov evrov) odpadel na Raiffeisen bank Austria.

Lovše opozarja: Obstoj Diners Cluba Italia odvisen od podpore lastnika

Pri poslovanju je Diners Club Italia lani ustvaril 3,8 milijona evrov negativnega denarnega toka, ki ga je družba "pokrivala" z zmanjševanjem posojil. Posojilno aktivnost je tako lani zmanjšala za 12 odstotkov oziroma za 6,7 na 48,2 milijona evrov. Preostala sredstva se praktično niso spreminjala. Družba ima še za deset milijonov evrov "drugih aktivnosti". Kot je razvidno iz dokumenta, je imel Diners Club Italia še za 7,5 milijona evrov drugih odlivov: za vračilo posojil bankam in strankam ter "preostale obveznosti".

Čeprav je Lovše pred dnevi za Dnevnik pojasnil, da "je imel Diners Club Italia lani izgubo, ker je moral izpolniti zahteve regulatorja", je dolgoročno delovanje družbe očitno skoraj v celoti odvisno od kapitalskih vlaganj njenega lastnika, podjetja Findale Enterprises z Britanskih Deviških otokov. To je v letnem poročilu za leto 2010 priznal tudi Lovše. Spomnimo, italijanska centralna banka je tamkajšnjemu Dinersu leta 2009 izdala priporočilo, naj zaradi neskladnosti podatkovnih baz z zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, ki naj bi izhajala še iz časov prejšnjega lastnika, ne pridobiva novih komitentov, in ga v začetku letošnjega leta umaknila. Izguba "zaradi stroškov migracije in nezmožnosti izdajanja kartic", ki jo je Lovše še januarja letos ocenjeval na štiri milijone evrov, pa je kasneje v bilancah presegla sedem milijonov evrov.

Da bi lahko lanska luknja v bilancah Diners Club Italia celo ogrozila njegov obstoj, je v omenjenem poročilu posredno potrdil tudi sam Lovše. Zapisal je, da je za uresničevanje poslovnega načrta Diners Club Italia do leta 2013 ključna "že izražena volja podjetja Findale Enterprises za finančno podporo družbi v letih 2011 in 2012". Pri tem je opozoril, da bi "neuspeh pri izvedbi načrta ustvaril pomemben dvom o (...) predpostavki neprekinjenega poslovanja (družbe, op. p.)".

Prvi obrok posojila Findaleu vrnil slovenski Diners

Za zdaj ni znano, kje bo Findale Enterprises dobil denar za nadaljnja vlaganja v družbo, ki jo je leta 2008 kupil od Citigroup. Lovšetovo "off-shore" podjetje z Britanskih Deviških otokov, ki uradno deluje kot finančni holding, je sicer že junija lani v Diners Club Italia vplačalo šest milijonov evrov dodatnega kapitala. Kot nam je prejšnji teden pojasnil Lovše, denar izhaja iz dogovora s Citibank, od katerega je podjetje kupilo italijanski Diners.

Kljub temu je v bilancah mogoče najti podatek, da je Diners Club Italia podjetju s Karibov zadnji dan lanskega leta dolgoval šest milijonov evrov, torej enak znesek, kot ga je to vplačalo v okviru dokapitalizacije. Lovše je sicer naše sklepanje, da je Diners Club Italia dejansko dokapitaliziral samega sebe, že v četrtek "najostreje zanikal". A v bilancah je na več mestih mogoče najti potrditev, da posojilo dejansko obstaja. Te celo razkrivajo, da je prvi obrok posojila v višini enega milijona evrov v imenu italijanskega Dinersa dejansko vrnil Diners Clubu Slovenia.

Medtem ko o poslovanju Findale Enterprises v javno dostopnih virih ni mogoče najti podatkov, velja spomniti, da je Lovše še leta 2007 prejel približno 30 milijonov evrov kupnine od prodaje svojega deleža v hrvaškem Diners Clubu Adriatic. Na Diners Club Slovenia smo sicer včeraj naslovili več vprašanj glede ocen o letošnjem poslovanju družbe in italijanskega Dinersa, a odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli.

tomaz.modic@dnevnik.si

primoz.cirman@dnevnik.si