V dolgoletnem boju proti piratstvu in zaščiti intelektualne lastnine ter avtorskih pravic se ameriško zakonodajno telo približuje odločitvi, ki bo deželo, ki je zibelka demokracije, postavilo ob bok avtoritarnim režimom v Pjongjangu, Pekingu in Teheranu. Osnutek zakona, ki v ameriškem kongresu potuje pod dvema naslovoma (Protect IP Act v senatu ter Stop Online Piracy Act ali SOPA v predstavniškem domu), je v najvišje zakonodajno telo prispel s podporo vplivnih lobijev zabavne industrije. Zakon o cenzuri interneta, ki naj bi ščitil interese Hollywooda, namreč podpirajo Ameriška trgovinska zbornica, Združenje Motion Picture, Ameriško združenje glasbenikov, Združenje ameriških režiserjev, Združenje igralcev ter celo Sindikat mednarodnih prevoznikov.
Grozi paraliza spleta
Namen zakona seveda ni cenzura političnih, verskih in preostalih združenj, kot se, na primer, dogaja na Kitajskem. Njegov namen naj bi bila zaščita pred piratstvom. Toda, kot v zadnjih dneh opozarjajo mnogi kritiki, vsebina novega zakona - zaradi nepoznavanja materije med zakonodajalci - dejansko vzpostavlja cenzuro in grozi s paralizo interneta. SOPA namreč predvideva blokado vseh spletnih strani, kot so flickr, tumblr, youtube in tako naprej, kadar ti objavljajo vsebine uporabnikov, ki kršijo avtorske pravice. Vsakič, ko bo sodnik na podlagi zakona ocenil, da ta ali ona spletna stran, video, fotografija ali celo blogovski zapis krši pravila o intelektualni lastnini, lahko odredi njegovo zatemnitev. Ne glede na to, ali gre za glasbo, filme ali televizijske posnetke, lahko sodnik, dokler ne bo umaknjena prepovedana vsebina, odredi celo odklop internetnega ponudnika.
Spletni velikani opozarjajo
Kritiki opozarjajo, da bi bil takšen zakon v diametralnem nasprotju z odprtostjo, svobodno izmenjavo in neomejenim sodelovanjem, ki so temeljna načela interneta. Mnoge internetne korporacije, med katerimi so Google, Facebook in Twitter, dodajajo, da bi SOPA zavrl razvoj in inovativnost interneta. Predstavniki javnosti s prstom kažejo na skorumpiranost ameriške politike in trdijo, da kongres ščiti interese Hollywooda in zabavne industrije v upanju, da bosta prodala več filmov, glasbe in TV-oddaj. Čeprav se strinjajo, da je avtorske pravice treba zaščititi, opozarjajo, da je internetna industrija že zdavnaj presegla obseg hollywoodske. ACLU, sindikat za civilne svoboščine, je kongresu poslal protest z opozorilom, da bi aplikacija tovrstnega zakona lahko upravičila nadaljnjo cenzuro v državah, kjer ne obstaja svoboda govora.
Dokument navaja arabsko pomlad ter dejstvo, da avtoritarni režimi zlorabljajo nove tehnologije za blokiranje vsebin, ki jim niso po volji in jih ogrožajo. Ali z drugimi besedami, vse več nasprotnikov osnutka zakona skuša zakonodajalce prepričati, da lahko nepoznavalski sodnik internetu in družbi naredi podobno veliko škodo kot režimski cenzor v avtoritarnih državah.
