Velika odvisnost od javnih financ

Po zakonu o političnih strankah (ZpolS) imajo stranke glede na volilni uspeh pravico do financiranja tako iz državnega proračuna kot iz proračunov lokalnih skupnosti. Oba javnofinančna dohodka smo sešteli in - kot je razvidno iz tabele - izračunali deleže, ki jih znesek predstavlja v celotnem dohodku stranke za leto 2010. Največji delež iz javnih financ so tako prejeli v stranki SNS (85,6 odstotka), najmanjši pa v stranki Zares (58 odstotkov). Na račun SDS se je iz naslova članarin nakapljalo med vsemi strankami rekordnih 204.000 evrov. Najmanj, zgolj 6882 evrov, so dobili v SNS.

Izguba in zakreditiranost

Največji presežek odhodkov nad prihodki so imeli z dobrimi 577.000 evri v stranki SD, medtem ko je SNS leto končal s skoraj 40.000 evri plusa. Za stranke bolj zaskrbljujoči so podatki o prenesenih izgubah iz preteklih poslovnih let. Ta denimo pri SD znaša dobrih 627.000 evrov minusa, v LDS pa je skoraj milijonska. Po besedah Uroša Petohleba, generalnega sekretarja stranke LDS, poslovnega leta 2010 v stranki niso zaključili pozitivno predvsem zaradi dveh referendumskih kampanj in kampanje za lokalne volitve. "LDS je bila v letu 2007, ko je vodenje prevzela Katarina Kresal, v hudih finančnih težavah in je imela veliko odprtih dolgov. Stranka je takoj začela najemati kredite," je povedal Petohleb. Po njegovih besedah imajo trenutno pri več bankah najetih za 950.000 evrov posojil. Zaradi zadolženosti so uvedli varčevalne ukrepe, med drugim zmanjšali število zaposlenih, znižali plače in prodali službeno vozilo.

Bolj uspešni so bili v stranki SDS. Poslovno leto 2010 so namreč zaključili z 257.000 evri izgube, njihov pozitivni prenos iz preteklih let znaša dobrih 569.000 evrov. Pri Abanki imajo trenutno najeta tri posojila v skupnem znesku 1,4 milijona evrov, ki jih odplačujejo brez težav. Po besedah tiskovnih predstavnikov stranke so kredite najeli za potrebe nakupa lastne nepremičnine in za financiranje predvolilne kampanje za lokalne volitve.

V stranki Zares, ki je preteklo poslovno leto zaključila z 172.000 evrov minusa, so nam povedali, da so zadolženi z enim posojilom v višini 140.000 evrov, ki zapade septembra naslednje leto. Odplačujejo ga brez težav. O zadolženosti pri bankah smo povprašali še druge stranke. V stranki DeSUS nimajo večjih dolgov, SLS pa ima najeto posojilo v višini 400 tisoč evrov, ki zapade oktobra naslednje leto. Tako kot v LDS so tudi v SLS zategnili pasove ter po državnozborskih volitvah 2008 sprejeli varčevalne ukrepe. Ti po zagotovilih predstavnikov stranke brez izjeme veljajo vse do danes.

Iz strank SD in SNS podatkov o morebitnih posojilih nismo prejeli.

Stečaju ne more ubežati niti stranka

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), ki je pristojno za izvajanje zakona o strankah, smo povprašali, ali lahko globoko zadolženo politično stranko doleti stečaj ali prisilna poravnava, torej podobno kot finančno slabo stoječe gospodarske subjekte. Pojasnili so nam, da v zakonih, ki urejajo posamezno področje, zaradi ustavnih določb ni mogoče vzpostaviti enakih pogojev za delovanje političnih strank in gospodarskih subjektov. "Temeljni namen politične stranke je uresničevanje političnih ciljev, kar pa predstavlja bistveno razliko od namena ustanavljanja gospodarskih družb," so povedali na MNZ. Stečaj kot način prenehanja stranke v zakonu o strankah torej ni predviden. A kljub bistveni razliki med politično stranko in gospodarskim subjektom in ne glede na omenjene pomanjkljivosti zakona na MNZ pravijo, da bi bilo mogoče stečaj nad politično stranko izvesti neposredno na podlagi zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Na ministrstvu za pravosodje, ki je pristojno za izvajanje omenjenega zakona, so mnenju MNZ pritrdili. "223. člen tega zakona določa, da je stečajni postopek dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, v drugem odstavku 12. člena zakona o političnih strankah pa piše, da politična stranka postane pravna oseba z dnem vpisa v register strank," so povedali na ministrstvu za pravosodje in dodali, da je uvedba stečajnega postopka nad politično stranko tako povsem mogoča.

A navkljub zagotovilom MNZ in ministrstva za pravosodje do danes še ni bilo primera, ko bi upnik ali sam dolžnik za (pre)zadolženo stranko na pristojno okrožno sodišče vložil predlog za začetek stečajnega postopka. V primeru predčasnih volitev in posledičnega dodatnega zadolževanja za stroške volilne kampanje se lahko to kaj hitro spremeni.