Dokumenti, znani kot ocene zapornikov (Detainee Assessment Briefs - DABs), vsebujejo podrobnosti z zaslišanj in dokaze, ki jih je ZDA zbrala proti domnevnim teroristom. Poleg tega opisujejo vrednost vsakega od zapornikov z obveščevalnega vidika in pa ali predstavljajo nevarnost za ZDA, če bi jih izpustili.

Dokumenti, ki so jih objavili številni ameriški in evropski časniki (Guardian, New York Times, Le Monde in Der Spiegel), vsebujejo ocene o vseh 780 ljudeh, ki so jih od leta 2002 zadrževali v zloglasnem Guantanamu, ali pa se tam še vedno nahajajo. V javnost so sedaj prišli podatki, da so 220 zapornikov označili za nevarne teroristične ekstremiste, kakšnih 380 naj bi jih bilo nižje rangiranih vojakov, ki so potovali v Afganistan, ali pa so kakršenkoli način sodelovali s talibani.

Najbolj neverjeten pa je podatek, da je bilo v Guantanamu zaprtih kar 150 nedolžnih Afganistancev in Pakistancev – vključujoč voznike, kmetovalce in kuharje -, ki so jih Američani zajeli na kateri od akcij po vojaškem območju. Ti so bili na osnovi zmotne identitete ali pa enostavno zaradi tega, ker so se ob napačnem času znašli na napačnem kraju, več let zaprti v taborišču na Kubi. V mnogih primerih so Američani prišli do zaključka, da "ni bilo nikakršnega razloga za premestitev“ teh ljudi v Guantanamo.

Iz Pentagona so že sporočili, da bi lahko objava teh dokumentov škodila njihovemu boju proti terorizmu. Dokumenti so sicer del okoli 250.000 diplomatskih depeš ameriškega State Departmenta, ki jih je lani pridobila spletna stran WikiLeaks.

V dokumentih je dokaj malo podatkov o krutih zasliševalnih tehnikah in nevzdržnih pogojih, ki naj bi vladali v Guantanamu. Dokumenti DABs pa tudi razkrivajo, da so določeni zaporniki bolj nevarni, kot je bilo sprva znano v javnosti, kar bi lahko otežilo prizadevanja ZDA, da bi jih premestili iz Guantanama, za katerega si predsednik Barack Obama prizadeva, da bi ga zaprli, še navaja AP. Od 172 zapornikov, ki še ostajajo v Guantanamu, je 130 ocenjenih, da predstavljajo veliko grožnjo za ZDA in njihove zaveznike, če bi jih izpustili brez ustrezne rehabilitacije ali nadzora.

Še več, okoli tretjina od okoli 600 zapornikov, ki so jih že premestili v tretje države, so bili prav tako označeni za "zelo nevarne", preden so jih izpustili ali izročili drugim državam, dodaja New York Times.

Poleg podatkov o zapornikih, pa so v dokumentih zapisane tudi nepreverjene trditve, da je Al Kaida nekje v Evropi skrila jedrsko orožje, ki bi ga uporabila v primeru, če bi kdo zajel Osamo Bin Ladna. Domnevno načrtovanih napadov na civiliste v ZDA in Evropi naj bi bilo še več – Al Kaida naj bi tako razmišljala še, da bi v prezračevalne sisteme več ameriških javnih stavb nastavila cianid, pa tudi, da bi delavce na londonskem letališču Heathrow prepričala v sodelovanje z njimi.

Preiskovalni zapor so v zalivu Guantanamo odprli leta 2001, ko je bil na oblasti ameriški predsednik George W. Bush, Barack Obama pa je januarja 2009 obljubil, da ga bo v roku enega leta zaprl. A je marca letos ameriški predsednik "odmrznil“ dveletno zaprtje, pred kratkim pa so se tam ponovno pričeli vojaški procesi zoper zapornikom.