Občina naj bi namreč leta 2008 v svoj prostorski red med zazidljive vnesla blizu 250 parcel, za katere je kmetijsko ministrstvo izrecno reklo, da morajo ostati kmetijska zemljišča. Skupina krajanov je na domnevno nezakonit in protiustaven prostorski red braslovške občine pristojni ministrstvi za okolje in prostor ter za kmetijstvo (MKGP, MOP) opozarjala poldrugo leto, vlada pa je šele pred dobrima dvema tednoma ustavnemu sodišču poslala zahtevo, da opravi ustavno presojo tega prostorskega akta.

Na mnogih spornih parcelah objekti že stojijo, do odločitve ustavnega sodišča jih bo najverjetneje zraslo še nekaj, a prav lahko se zgodi, da jih bo treba porušiti.

Vlada je v pozivu ustavnemu sodišču med drugim zapisala, da občina Braslovče med pripravo prostorskega reda in ob njegovem sprejemu ni upoštevala mnenj pristojnih ministrstev, zato ta akt omogoča gradnjo na zemljiščih, ki bi morala ostati kmetijska. Kot dodaten razlog za ustavno presojo tega dokumenta pa je navedla, da ni bil ustrezno objavljen v uradnem glasilu.

Generalni sekretar ustavnega sodišča dr. Erik Kerševan nam je na vprašanje, kdaj bodo odločili o tej zadevi, odgovoril, da bodo to storili v najkrajšem času, ki ga obremenjenost ustavnega sodišča dopušča. Ta primer v tem trenutku nima statusa prednostne obravnave. "Ustavno sodišče rešuje kot absolutno prednostne tiste zadeve, ki jih je prejelo leta 2009 (130 nerešenih zadev), poleg njih še nekaj več kot 30 zadev iz leta 2010, v tekočem letu pa imamo na današnji dan skupno okoli 1200 zadev," pravi Kerševan.

Zdajšnji župan Braslovč Branimir Strojanšek, ki v času sprejemanja prostorskega reda ni bil na tem položaju, nam je potrdil, da jih je ustavno sodišče že pozvalo, naj pojasnijo svojo plat zgodbe. "Deloma smo oporekali ugotovitvam vlade v zahtevi za ustavno presojo, saj se tudi ministrstvo za okolje ni pravočasno odzvalo. Morda bi tudi moji predhodniki na občini lahko razmislili, da bi lahko imela stvar kakšne škodljive posledice, vendar mislim, da tudi občinski svetniki leta 2008, ko so odločali o prostorskem aktu, niso imeli vseh konkretnih podatkov o posameznih parcelah," poudarja Strojanšek.

Župan se zaveda, da bo lahko odločitev ustavnega sodišča takšna, da bo treba vse objekte, zgrajene na kmetijskih zemljiščih, porušiti, vendar upa, da ne bo šlo tako daleč. "Pričakujem, da se na spornih parcelah po sprejetju odločitve ustavnega sodišča na novo ne bo smelo več graditi, kar je bilo doslej zgrajeno, pa bo ostalo, saj so ljudje nekatere parcele kupovali kot stavbna zemljišča," ugotavlja Strojanšek. Na vprašanje, zakaj potem upravna enota ne zadrži izdajanja gradbenih dovoljenj do odločitve ustavnega sodišča, pa odgovarja, da za to nima pravnih možnosti.