To je napovedovalo vojaške akcije proti libijskim zračnim in protizračnim silam, morebiti pa še obsežnejše operacije. Potem ko je Francija hitro sporočila, da bo vojaška operacija desetih držav, med njimi verjetno dveh arabskih, morda stekla že v nekaj urah, pa je libijska vlada včeraj presenetljivo naznanila enostransko prekinitev ognja. To je storila dan zatem, ko je libijski voditelj Moamer Gadafi javno naznanjal, da njegove enote do upornikov ne bodo pokazale "nobenega usmiljenja in nobenega sočutja".
Clintonova: Želimo videti umik z vzhoda
Operacija proti libijskim silam se včeraj tako ni zgodila, a Francija, Velika Britanija in ZDA so takoj sporočile, da bodo oblasti v Tripolisu sodile po dejanjih, ne po besedah njenih predstavnikov. "Besede na nas ne bodo naredile vtisa, treba bo videti dejanja na terenu in čisto nič razvidno ni, da se je tam kaj spremenilo," je včeraj dejala ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. Dejala je, da želi videti dejanski umik Gadafijevih enot z vzhoda države. Francija je sporočila, da je še vedno vse nared za takojšnje posredovanje, enako so zatrdili v Pentagonu, z zveze Nato so sporočili, da končujejo načrte za izvedbo "ustrezne akcije" v Libiji, čeprav diplomati še niso dosegli soglasja o tem, ali bi zavezništvo sodelovalo v napadih.
O Libiji bodo danes sicer razpravljali na vrhu v Parizu. Srečanja se bodo med drugimi udeležili voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Arabske lige in OZN. Med drugim bodo preučili tudi to, ali se Gadafijeve enote zares držijo prekinitve ognja.
Vlada v Tripolisu je včeraj sicer trdila, da se ga drži. "Danes nismo ne v Misrati ne kjer koli drugje v državi izvedli nobene vojaške operacije," je dejal tiskovni predstavnik vlade Musa Ibrahim. "Ne vemo, na koga v varnostnem svetu naj se obrnemo, da se dogovorimo o podrobnostih glede prekinitve ognja. To je težava, ki jo skušamo zdaj rešiti," je rekel Ibrahim. Za pomoč pri nadzoru prekinitve ognja je Libija prosila Turčijo in Malto, napovedala pa je tudi izpustitev štirih novinarjev New York Timesa.
Iz Misrate so prihajala drugačna sporočila. Zdravnik v mestu je dejal, da so vladne sile obstreljevale mesto in ubile vsaj petindvajset ljudi. Prebivalci so dejali, da ni nobene sledi o prekinitvi ognja. Na vzhodnih območjih, ki jih nadzirajo uporniki, so Gadafijevo napoved označili za dejanje iz obupa ali za pretkanost. Varnostni svet je resolucijo sprejel v trenutku, ko so uporniki pozivali k pomoči zaradi napredovanja vladnih enot z zahoda proti vzhodu. Vodja uporniškega narodnega sveta Mustafa Abdel Džalil je dejal, da uveljavljanje prepovedi letenja ne bo dovolj in da bi morali Gadafijeve sile napasti iz zraka. Slednje pa niso uresničile grožnje, da bodo v noči na petek napadle glavno oporišče upornikov v Bengaziju.
Države napovedujejo svoj prispevek
Ob napovedi vojaških operacij sprva ni bilo jasno, v kakšni obliki bi v operaciji sodelovale Združene države, ki imajo v regiji podmornice, rušilce, amfibijske enote in druge ladje. Velika Britanija, Francija, Danska in Kanada so napovedale, da bodo za vojaško akcijo prispevale lovska letala, Italija in Španija pa sta sporočili, da bosta dovolili uporabo njunih letalskih oporišč. Od arabskih držav bi po ocenah diplomatov v napadu verjetno sodelovali Savdska Arabija, Katar, Združeni arabski emirati in Jordanija. Natova izvidniška letala AWACS, ki letijo ob libijski obali, že zagotavljajo 24-urno spremljanje dogodkov na nebu in na libijskih tleh.
Vojaški analitiki sicer opozarjajo, da je uveljavljanje prepovedi letenja lahko dvorezen meč in da je treba ukrepati premišljeno. V preteklosti takšne operacije pogosto niso prinesle želenih rezultatov, denimo v Iraku ali Bosni, nato pa pri roki ni bilo "načrta B".
