Pri bolnikih, ki čakajo dlje kot šest mesecev, bodo morali v bolnišnicah preveriti, ali niso šli medtem po storitve kam drugam, pa tudi, ali se ni nujnost posega medtem povečala. "Bolnik, ki je na čakalnem seznamu pri določenem izvajalcu, je tudi v njegovi oskrbi," je poudaril minister za zdravje Dorijan Marušič.
Za bolj "enakomerne" čakalne dobe
Če bi bolniki izbirali izvajalce z najkrajšo čakalno dobo, bi se te lahko uravnotežile, povečala pa bi se tudi dostopnost, ugotavlja Marušič. Sedaj se namreč močno razlikujejo od izvajalca do izvajalca. Izvajalci, pri katerih so čakalne dobe predolge, bodo morali po novem bolniku pomagati izbrati drugega izvajalca, pri katerem so te krajše, kar pa lahko bolnik odkloni. Vodja oddelka za kakovost na ministrstvu za zdravje Biserka Simčič je ob tem poudarila, da so se nekatere čakalne dobe v zadnjem času že krajšale.
Sladjana Jelisavčić iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je pojasnila, da bodo letos med drugim finančno spodbujali prve preglede. S tem želijo "odpreti vrata v specialistično ambulantno dejavnost", hkrati pa odpraviti tiste kontrolne preglede, ki v resnici niso potrebni. Če zdravstveni zavod ali koncesionar dogovorjenega programa ni opravil, ga bodo skušali prenesti drugam. Poleg tega bodo skušali nekoliko uravnotežiti čakalne dobe. Programe naj bi zato povečali tam, kjer je veliko čakajočih, in nekoliko zmanjšati programe brez ali z zelo kratko čakalno dobo.
Nadzor nad menjavo stavbe IVZ
Dorijan Marušič je včeraj napovedal tudi nadzor nad postopkom menjave stavbe Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) za prostore v Dunajskih kristalih, za katero se je ministrstvo še v času njegovega predhodnika Boruta Miklavčiča dogovarjalo z gradbenim podjetjem Mabra. Nadzorno komisijo vodi direktorica direktorata za ekonomiko na ministrstvu za zdravje Elda Gregorič Rogelj, poročilo pa bo morala pripraviti v desetih dneh. Komisija naj bi predlagala, kako ravnati glede sklenitve menjalne pogodbe, ki sicer še ni podpisana. "Cilj imenovanja komisije pa je, "da se ovržejo vsi dvomi o gospodarnosti in transparentnosti tega pravnega posla", pravi Marušič.
Nadzor nad podelitvijo in izvajanjem koncesije kirurga Tomislava Klokočovnika medtem še ni končan, je pojasnil Marušič. Pot te koncesije je označil kot "ravno nasprotno, kot bi si jo kot minister želel". "Najprej bi se morali vprašati, ali Slovenija potrebuje četrti kardiovaskularni center. Če ga potrebujemo, bi se morali najprej vprašati, ali lahko to zagotovijo javni izvajalci, in če ne, bi podelili koncesijo. V bodoči zakonodaji bi rad uredil, da bi po izvajalcih s koncesijo posegli takrat, ko javna mreža ne zmore zagotavljati košarice pravic," je poudaril. Kot smo v Dnevniku že poročali, je pogodba z zdravstveno blagajno za operacije srca in vstavitve srčnih spodbujevalnikov že podpisana, ni pa še jasno, kje bo Klokočovnik koncesijo izvajal, saj se glede uporabe prostorov trenutno pogovarja z več bolnišnicami. O tem, kaj bi za koncesijo pomenile morebitne nepravilnosti pri podelitvi, Marušič včeraj ni želel govoriti, poudaril pa je, da se "brez vseh dokumentov dejavnost ne bo mogla izvajati". Spomnil je še, da se lahko po novem glede oddajanja prostorov koncesionarjem odločajo vodstva zdravstvenih zavodov in ne več sveti zavodov, a se morajo najemnine preliti v proračun.
