Glede na njihovo stopnjevanje pa je po njegovem prav, da spregovori tudi o tem. Tako Masleša pojasnjuje, da je smrtno kazen sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja izreklo v začetku osemdesetih za petkratni umor. Takšna kazen je bila predpisana z zakonom, izrekel pa jo je petčlanski senat, ki mu je sam predsedoval. Sodba je bila v pritožbenem postopku spremenjena, tako da je bila storilcu izrečena zaporna kazen dvajset let zapora.

Popolna izmišljotina je po njegovih besedah očitek o članstvu v nekakšni posebni komisiji v osemdesetih, ki je oprostila vojake JLA, ki so ubili nekaj nezakonitih migrantov iz vzhodnoevropskih držav. "Nikoli nisem bil član nobene takšne komisije, tudi nisem vedel, da so obstajale," zatrjuje Masleša.

Na vprašanje, ali se ne boji, da ga bodo poslanci z desnice prikazovali kot ostanek nekega drugega časa, odgovarja, da se nima česa bati, saj ve, kakšna je resnica. Če v DZ ne bo imenovan, bo to odločitev poslancev sprejel brez ugovora.

"Ti očitki so izmišljotine, ki sedaj živijo svoje življenje. Ne glede na to, da nimajo podlage v realnosti, postajajo tudi moj problem. A mislim, da je družba še vedno dovolj zdrava, da to lahko prepozna in da se ljudi tako ne da onemogočiti," je še dodal.

V ugibanje, zakaj poslanci niso potrdili Marka Šorlija, ki se je za predsedniško mesto potegoval pred njim, se ni želel spuščati. Meni pa, da sedanji način izbire predsednika vrhovnega sodišča ni najbolj ustrezen. Glavno besedo bi vendarle morala imeti stroka, se je pa treba zavedati realnosti, v kateri se politika verjetno temu ne bo zlahka odrekla, pravi.

Masleša je spregovoril tudi o svojem pogledu na sodstvo. Kot pravi, je notranja samohigiena, ki jo pogreša tudi pri določenih drugih stanovskih organizacijah, eden od prvih pogojev, da sodstvo postane verodostojen sogovornik v družbi.

Ugotavlja še, da ne zadošča več, da sodišča le rešujejo primere, in da se moramo zavedati, da v sodobnem času ravno objektivno seznanjanje javnosti pomeni temelj splošne preventivne funkcije sodišč. To bo, dodaja, treba razširiti tudi na nižja sodišča, da se bodo lahko bolj avtonomno odzivala na medijska vprašanja.

Masleša je prepričan, da je bela stavka sodnikov prišla kot izraz neke stiske. "Pri kolegih sem dobil občutek, da nekako ne sprejemajo tega, da nas kljub temu, da smo ena izmed vej oblasti, sploh ne upoštevajo," je povedal.

Sodstvo je po njegovem že vrsto let potisnjeno v defenzivni položaj in le odgovarja na očitke, kaj vse je narobe, o dobrih stvareh, in teh ni bilo malo, pa se ne govori.