S Svitom bi lahko vsako leto rešili 200 življenj

(Foto: dokumentacija Dnevnika)

V prvi polovici letošnjega leta se je na vabilo v program odzvalo že skoraj 54 odstotkov ljudi, so povedali na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), kjer program koordinirajo in ga izvajajo skupaj s partnerji. Kot poudarja direktorica IVZ mag. Marija Seljak, je takšen dvig odzivnosti rezultat vse večjega zaupanja v program.

Jožica Maučec Zakotnik z IVZ pravi, da so med občinami glede odzivnosti velike razlike. Največ ljudi se odzove v kranjski zdravstveni regiji, najmanj pa v murskosoboški. "Zmagovalci" so v občini Logatec, kjer se je v program vključilo več kot 73 odstotkov povabljenih, "poraženci" pa v občini Hodoš, in sicer le 13 odstotkov. "Vesela sem, da je stanje tako, kot je," pravi Maučec-Zakotnikova. Te vrste raka je namreč iz leta v leto več. Napoved za leto 2010 je, da bomo zabeležili 1479 novih primerov. To je četrti najpogostejši rak pri moških in tretji pri ženkah, umrljivost pa je več kot 50-odstotna. S pomočjo programa Svit odkrivajo bolezen v zgodnjih oblikah, ko jo je še možno pozdraviti.

"Naš cilj je, da bi se vabilu odzvalo 60 oziroma 70 odstotkov prebivalcev," si želi Mojca Gruntar Činč z ministrstva za zdravje. V tem primeru bi lahko rešili okoli 200 življenj na leto. Zato bodo partnerji, ki v programu sodelujejo, v prihodnje največ dela usmerili v spodbujanje k udeležbi povabljenih na tistih območjih, kjer je odziv najslabši. Pomembno vlogo imajo pri tem po njenem zavodi za zdravstveno varstvo, primarno zdravstvo, predstavniki IVZ pa tudi tisti, ki so se programa že udeležili.

Pomemben je tudi denarni vidik, opozarja Maučec-Zakotnikova. Medtem ko zdravljenje zgodaj odkritega raka stane okoli 10.000 evrov na osebo, se zneski zdravljenja, ko se rak razširi, povzpnejo tudi na 45.000 evrov na bolnika. Predlani je zdravljenje razširjenih rakov zdravstveno blagajno po njenih besedah stalo skupaj 45 milijonov evrov.

Zaostrovanje razmer v zdravstvu po besedah sogovornic na izvajanje programa za zdaj še ni vplivalo. "Naše kolonoskopije potekajo enako kot prej. Potrebno je le nekoliko več telovadbe in fleksibilnosti," je povedala Maučec-Zakotnikova, ki upa, da se stanje med nadaljevanjem programa ne bo poslabšalo.

Čakalne vrste se ne smejo podaljšati!

"Kot združenje smo zelo veseli, da je odzivnost večja, saj smo tudi sami veliko naredili za to," je zadovoljna Ivka Glas, predsednica Združenja za boj proti raku debelega črevesa in danke Europacolon Slovenija. V združenju upajo, da bodo v programu realizirali tudi nadaljnje postopke kljub zaostrenim razmeram v zdravstvu. Pri tistih, pri katerih kaj odkrijejo, so nadaljnja diagnostika, pregledi in druga opravila namreč ključnega pomena. "V nasprotnem primeru bo to Sizifovo delo," opozarja - če se bodo na primer čakalne dobe za kolonoskopijo podaljšale, ta program pomeni zapravljanje denarja.

Znaki so pogosto neopazni

Za rakom na debelem črevesu in danki pri nas vsako leto zboli več kot 1400 ljudi, približno 700 pa jih zaradi te bolezni umre. Mnogi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh ne zavedajo, ker se bolezen dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov. Človek ima lahko raka na debelem črevesu ali danki več let, preden se pojavijo resne zdravstvene težave - takrat pa je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno. Pogosteje zbolevajo moški in ženske, starejši od 50 let, zbolijo pa lahko tudi mlajši.

Vir: Program Svit