Na primeru Nemčije je pojasnil, da je le 5 odstotkov čistilk in hišnih pomočnic registriranih kot malih delavk. "To sta dejavnosti, v katerih je bilo vselej največ dela na črno, in podatki kažejo, da zakon o malem delu stanja na tem področju ni bistveno izboljšal, 95 odstotkov delavcev v tej dejavnosti še vedno dela na črno," je povedal. Jakob je povedal, da je Nemčija vpeljala sistem malega dela z namenom, da bi lažje integrirala brezposelne na trg dela, a tudi tega niso uresničili. "V Nemčiji je v enem letu 441.000 malih delavcev prešlo v oblike redne zaposlitve, a po drugi strani je 437.000 prej redno zaposlenih v istem času začelo delati v oblikah malega dela. Podatki kažejo, da le 10 odstotkom malim delavcem uspe prehod v redno delovno razmerje," je povedal. "Malo delo je enosmerna cesta. Mali delavec danes, mali delavec za vedno," pa je dodala avstrijska sindikalistka Elizabeth Rolhauser- Kantner.

Tako v Avstriji kot Nemčiji so mali delavci v diskriminatornem položaju, tako glede socialnih pravic kot višine plače, ki ne zagotavlja ne eksistence ne samostojnosti, na trgu pa kot nizkocenovna delovna sila povzročajo "dumping" cen storitev, sta prepričana sindikalista. Poudarjata, da v omenjenih državah z zakoni niso dosegli zastavljenih ciljev, prej nasprotno.

V slovenskem predlogu malega dela se zdi Jakobu problematično predvsem metanje treh različnih socialnih skupin v isti koš. "Veliko bolj ugodno bi bilo obravnavanje vsake izmed teh skupin posebej. Če je študentsko delo anomalija, naj se to ureja posebej," je povedal. Naj spomnimo, da predlog zakona o malem delu nastaja predvsem z namenom ureditve in regulacije študentskega dela. V Študentski organizaciji Slovenije so že pred časom zahtevali, naj ministrstvo za delo torej za študente pripravi poseben zakon in jih izvzame iz zakona o malem delu, sedaj pa je Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) ocenil, da bi bilo smiselno iz zakona umakniti še brezposelne. Podobno tudi profesorica na Pravni fakulteti Polonca Končar ne vidi smisla v tem, da so upokojenci in brezposelni obravnavani v istem zakonu kot študenti. Problematično se ji zdi, da naj bi zakon zagotovil vsem trem skupinam socialno varnost, saj je ta za upokojence in brezposelne tako ali tako že zagotovljena, študentje pa naj bi plačevali prispevek za zdravstveno zavarovanje, čeprav tako zavarovanje že izhaja iz njihovega statusa študenta, torej ga imajo urejenega.

Medtem ko avstrijski in nemški sindikalisti ter strokovnjaki svetujejo, naj slovenske oblasti temeljito premislijo, "ali se želijo podati na slabo pot, po kateri se ne bodo mogli vrniti," pa je predstavnik ministrstva za delo Zoran Kotolenko pojasnil, da malo delo, kot so si ga zamislili v predlogu zakona, predstavlja novost, ki ni primerljiva z malim delom, kot ga poznajo v Avstriji in Nemčiji. Poleg tega so v zakon vgrajene številne varovalke, sam zakon pa bodo v prihodnosti po potrebi korigirali, je zagotovil.