Je zaskrbljenost ob novih, proti antibiotikom zelo odpornih bakterijah, upravičena? Odporne bakterije se pojavljajo že nekaj časa.
Tudi pri nas se že srečujemo s posameznimi primeri, ko je bakterija odporna proti vsem antibiotikom. V vsaki bolnišnici imajo občasno kakšnega takšnega bolnika, ki ga osamijo. Pri novem mehanizmu oziroma genu NDM-1 gre nasprotno za desetine bolnikov. Za zdaj so ga zaznali pri dveh bakterijah, E. coli in Klebsiella pneumoniae. Obe sta črevesni bakteriji iz iste skupine, le da prva pogosto povzroča okužbe sečil, druga pa okužbe pljuč. Bolnik lahko zatem dobi zastrupitev krvi ali druge dodatne okužbe.
Po eni strani je težava v tem, da so okužbe s črevesnimi bakterijami kar pogoste, po drugi pa, da skorajda nimamo več antibiotikov, s katerimi bi okužbe pri bakterijah s tem mehanizmom odpornosti zdravili. Za zdaj še vedno delujeta dva antibiotika, vprašanje pa je, koliko časa še bosta. Včasih postanejo bakterije odporne že med zdravljenjem bolnika, včasih pa šele po desetih ali dvajsetih letih. Novih zdravil ne moremo pričakovati še vsaj pet do deset let, tako da bodo, če se razširijo po svetu, pacienti zaradi teh bakterij umirali.
Zakaj se isti gen že pojavlja pri dveh bakterijah?
Ko bolnik jemlje antibiotik, se mu hkrati spremeni tudi normalna flora na koži in sluznicah. Zaradi tega se lahko nekatere neobčutljive bakterije razrastejo in bolnikom povzročajo težave, hkrati pa se poveča možnost, da njeni geni preskočijo na drugo vrsto bakterije. Če je bila prva bakterija odporna proti nekemu antibiotiku, bo tudi tista, na katero je njen gen preskočil. Bakterije kot snežna kepa nabirajo lastnosti in se neprestano spreminjajo. Stroka se zato boji, da bi gen NDM-1 prevzele še druge bakterije, ki ga za zdaj nimajo.
So lahko takšne bakterije tudi v Sloveniji?
V Evropi so bakterijo s takšnim mehanizmom odpornosti oziroma genom NDM-1 za zdaj zaznali v Veliki Britaniji, na Švedskem, Nizozemskem in v Belgiji. To so države z dobrimi laboratorijskimi možnostmi, ki znajo to identificirati. Lahko da so te bakterije še kje, pa tega ne vemo. V Sloveniji imamo bakterije, ki so odporne proti isti skupini antibiotikov kot omenjene bakterije, ne vemo pa, če imajo isti gen NDM-1, saj ga do sedaj nismo iskali.
Kako se lahko medicina upre tem novim odpornim bakterijam?
Z racionalno rabo antibiotikov in preprečevanjem širjenja. Dvigniti moramo zavest med zdravniki, da bodo pozorni na bolnike, ki imajo različne okužbe in so bili pred tem v Indiji ali Pakistanu. Če bomo pri pacientu potrdili okužbo z bakterijami, ki so odporne na karbapeneme (eno od skupin antibiotikov, op. p.) in imajo mehanizem NDM-1, ga moramo sprejeti v bolnišnico. Namestiti ga bomo morali v enoposteljno sobo, da se ne bi okužba širila še na druge paciente. Ključna je bolnišnična higiena, pomembno pa je tudi, da je na voljo dovolj enoposteljnih sob. V UKC Ljubljana teh primanjkuje.
Poleg tega moramo paziti, da antibiotikov, ki pri teh bakterijah še vedno delujejo, ne bodo predpisovali pogosto. Ko predpišeš antibiotik, ta pobije občutljivejše bakterije, tako da se lahko odpornejše razrasejo, saj nimajo več konkurence.
Ljudje pa lahko tudi sami veliko naredijo že z rednim umivanjem rok, vsaj pred jedjo in po obisku stranišča. To jih bo v veliki meri zaščitilo pred vsemi bakterijami, tudi tistimi zunaj bolnišnic. Poleg tega odsvetujemo medicinske posege v Indiji in Pakistanu. Menda tudi nekateri iz Slovenije obisk Indije združijo s popravljanjem zob, ki je tam poceni.
Je naključje, da se je nov mehanizem odpornosti pri bakterijah najprej pojavil ravno v Indiji?
Ni. Bolnišnična higiena je tam slabša kot v Evropi, poleg tega pa so bistveno manj racionalni pri predpisovanju antibiotikov. Če v Indiji v lekarni zahtevaš antibiotik, ga dobiš tudi brez recepta. V tej državi pa je ob množici farmacevtskih tovarn vprašljiva tudi kakovost zdravil. Če so doze učinkovin v antibiotikih prenizke, to ravno tako spodbuja razvoj odpornosti pri bakterijah.
Novih antibiotikov je vse manj. Kako spodbuditi njihov razvoj, če farmacevtskih družb zaradi prenizke donosnosti ne zanima?
Varnost pacientov je ogrožena, tako da bodo morale razvite države same več investirati v razvoj novih učinkovin. Če novih antibiotikov ne bo, lahko to dolgoročno onemogoča transplantacije in druge zahtevne kirurške posege.
Smiselno je na primer spodbujati manjše skupine znanstvenikov. Farmacevtske družbe raje razvijajo zdravila za kronične bolezni, ki jih bolniki jemljejo leta, kot pa antibiotike, ki jih pozdravijo v enem tednu ali dveh. Odvrača jih tudi to, da se lahko odpornost bakterij proti antibiotiku razvije zelo hitro.
V ugledni znanstveni reviji Lancet Infectious Diseases, ki je opozorila na širjenje novega mehanizma odpornosti, so si ob tem zastavili vprašanje, ali se doba antibiotikov bliža koncu. Se je razvoju odpornosti bakterij sploh mogoče izogniti?
Mogoče ga je le upočasniti. Če bi za nekaj let nehali predpisovati antibiotike, bi to teoretično sicer pomagalo, a bi nam pacienti medtem umirali. Težava je tudi v tem, da v bolnišnicah zdravimo vse več najzahtevnejših pacientov, ki potrebujejo dolgo zdravljenje z antibiotiki. Vse več je na primer pacientov po transplantacijah in starejših pacientov po zahtevnih posegih. Dlje kot posameznik jemlje antibiotike, večja je možnost za razvoj odpornih bakterij.
Ambulantno predpisovanje antibiotikov se je v zadnjih letih v Sloveniji precej zmanjšalo. Se je tudi bolnišnično?
Po zadnjih podatkih smo pri ambulantno predpisanih antibiotikih res vse bliže skandinavskim državam, ki jim gre pri tem najbolje, a imamo še vedno rezervo. Težava je v tem, da diagnostika, ki nam pove, ali gre za bakterijsko ali virusno okužbo, ni popolna in jo bo treba izboljšati.
Nekoliko slabše kot pri ambulantnem nam gre pri bolnišničnem predpisovanju antibiotikov, kjer smo v evropski sredini, poraba pa ne upada. Rezerve so na primer pri tehtanju, ali bolnik sploh rabi antibiotike, in v skrajšanju predolgih zdravljenj z antibiotiki. Vse zdravnike bo treba še bolj ozavestiti o tem, da so odporne bakterije resen problem. Tega včasih nismo jemali dovolj resno, saj smo se preveč zanašali na antibiotike.
