Podpora volilcev posameznih strank vladi nekoliko niha. Številke zaradi nizkega števila opredeljenih niso povsem zanesljive, a vseeno zapišimo, da najbolj nihajo volilci stranke DeSUS - od samo 19-odstotne podpore meseca marca do 50 odstotkov. Tokrat so anketarji izmerili, da vlado podpira 60 odstotkov volilcev SD, 59 odstotkov Zares, 54 odstotkov LDS ter samo 30 odstotkov volilcev demokratične stranke upokojencev. Nekaj podpornikov vlade je tudi med volilci opozicijskih strank. Da deluje uspešno, jih meni 13 odstotkov iz SLS ter po 10 odstotkov iz SNS in SDS.

Vladni avtogoli

Padanje vladne popularnosti gre v dobršnem delu pripisati temu, da se vlada zelo nespretno loteva ključnih odločitev. Ne samo da se je z vidika promocije zelo štorasto lotila pokojninske reforme, črno piko na i je v tem smislu postavila tudi z napovedjo nove obdavčitve stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Za tako občutljiva vprašanja bi morala zelo skrbno pripraviti način obveščanja javnosti, zlasti pa jasno in razumljivo utemeljiti, zakaj je, denimo, stopnjo davka na nepremičnine prepustila občinam. Anketa jasno pokaže, da devet desetin tretjine vprašanih o tem napovedanem davku komaj kaj ve, dobri dve tretjini pa sta prepričani, da davek ni pravičen, saj bo od tega, v kateri občini živimo, odvisno, koliko bomo plačali.

Poslancem dobra dvojka

Državni zbor je tudi tokrat, čeprav se julija v njem ni dogajalo nič negativno posebnega, na lestvici uspešnega dela ostal precej nizko. Vprašani so mu pripisali povprečno oceno 2,58.

Nekatera druga merjenja političnega utripa javnosti so nedavno nakazovala večje spremembe v pozicijah parlamentarnih strank, zlasti obeh največjih, vendar do večjih prehitevanj ni prišlo. V primerjavi s prejšnjim mesecem je večina strank na lestvici "koga bi volili, če bi bile volitve to nedeljo" sicer nekoliko zdrsnila navzdol, razmerja med njimi pa se niso bistveno spremenila. Izjema je le DeSUS, ki je s 4,4 odstotka zabeležil drugi najboljši izid letos. Na drugi strani so najnižje letos pristali SDS, LDS in po skoku navzgor prejšnji mesec tudi ljudska stranka. SD pa je izenačila najslabši izid iz meseca aprila. Med vodilnima SDS in SD je tudi ta mesec razlika malenkostna, obe pa sta po strankarski lestvici nazadovali dobre 4 odstotne točke in sta obe krepko pod 20 odstotki podpore med volilci.

Nezadovoljstvo ljudi z aktualno strankarsko politiko se kaže tudi v precejšnjem povečanju števila vprašanih, ki so odgovorili, da ne bodo volili. Če se je ta odstotek letos gibal povprečno okrog 15 odstotkov, je ta zdaj poskočil na rekordno četrtino vseh vprašanih. Skupaj s tistimi, ki še niso odločeni oziroma ne vedo, katero stranko bi volili, je tako skoraj polovica (43,4 odstotka) ljudi, ki so bolj ali manj napravili križ čez zdajšnjo politiko. Ob istem času lani jih je bilo skupaj nekaj manj kot 25 odstotkov. Pred volitvami septembra 2008 pa je bilo, na primer, neopredeljenih samo 6, in tistih, ki ne bi volili, 5,8 odstotka.

Če bi bile torej volitve včeraj, bi po tem merjenju, upoštevaje samo opredeljene glasove, zmagala SDS z 32 odstotki glasov. Tesno za petami bi ji bila SD z enim odstotkom manj. Od drugih strank nobena ne bi presegla 10 odstotkov. Stranke DeSUS, SNS, LDS in Zares bi se razvrstile med 7,8 in 7,1 odstotka. Ljudska stranka pa bi s 4 odstotki nihala, ali bi prišla v parlament ali ne.