Potrebujemo Boga, da se zavedamo, da ni vse dovoljeno, in da verujemo in upamo, da ne živimo zaman in tja v en dan, je prepričan Stres. Stanje glede vere po njegovih ocenah sploh ni brezupno, toda živimo v svetu, "ki nas bombardira s podatki, da vera pada in da je sekularizacija neizogibna".

Na vprašanje, ali bi moral Slovenski evharistični kongres, ki se ga je udeležilo več kot 32.000 vernikov, "pognati vero gor", odgovarja, da verjetno en sam dogodek ne zadošča. Toda verska masovka v Celju po Stresovih besedah ni sugerirala, da vera peša. Celjska slika tudi ni sugerirala tega, kar mnogi ponavljajo: "Da hodijo v cerkev izključno starejši in večinoma ženske. V nedeljo je bilo v Celju izredno veliko mladih".

Tolikšno število vernikov pa se je kongresa po Stresovih ocenah udeležilo zato, ker so bili nagovorjeni. Šli so, da bi slavili mašo kot vrhunec krščanskega bogoslužja, "dali so duška svoji veri".

Kongresa se ni udeležil nihče iz državnega vrha, a po nadškofovih besedah "iz tega ne bomo delali drame", čeprav meni, da bi si takšna množica ljudi zaslužila, da bi kdo prišel. Obenem upa, da državni vrh svoje odsotnosti ni skušal utemeljevati v ločitvi Cerkve od države, ker "to nima zveze s tem". "Katoličani smo normalni sestavni del civilne družbe. Nobene izjeme ne pričakujem. Pa tudi ne strahu pred nami," je dejal.

Pri nas so mentalne, kulturne zavore

Po sestanku z državnim tajnikom kardinalom Bertonejem je premier ponavljal, da je Slovenija edina natovska članica brez vojaške škofije. Nadškof je prepričan, da so pri nas nekatere "mentalne, kulturne zavore, ki postajajo vedno bolj anahronistične. Nočejo priznati, da imajo idejno-nazorske predsodke proti Cerkvi, in jih pokrijejo s sklicevanjem na ustavo".

"Očitajo nam političnost, v resnici pa smo mi v Cerkvi plen politike in žrtev političnih intrig. Kako so nasprotovali vatikanskemu sporazumu in zakonu o verski svobodi! Pa sta oba preživela na ustavnem sodišču. Ne vem pa, ali bosta preživela našo nizko politično kulturo," dvomi Stres.

Spregovoril je tudi o odnosu Slovenije s Svetim sedežem. Po njegovem mnenju so dobri odnosi v interesu Slovenije, nenazadnje zato, ker bo stališče Vatikana v letih, ko se bo odločalo o slovensko-hrvaški meji, zelo pomembno. Nadškof še meni, da omalovaževanje Svetega sedeža kot pomembnega diplomatskega dejavnika in neizpolnjene obljube politikov jemljejo kredibilnost Sloveniji. Prepričan je sicer, da bo Vatikan pravično mejo podprl iz načelnih razlogov, ne pa v "povračilo za lepo obnašanje", kot bi bila zelena luč za vojaški ordinariat.

Na vprašanje, kako smo izkoristili 19 let od osamosvojitve, odgovarja, da pravne države nismo vzpostavili v zadostni meri, socialna pa je na udaru krize. Najmočneje "zaostajamo na področju miselnosti in vrednot, politične kulture in srčne omike".