Rast prodaje so v prvih letih merili v tisoč odstotkih, ustalila pa se je pri še vedno neverjetni 70-odstotni povprečni rasti. V lanskem kriznem letu so zabeležili "zgolj" 30-odstotno rast, a kriza spletnih trgovcev ni prizadela. Še več - najboljši, med njimi tudi Mimovrste, so v tem času izkoristili vse prednosti tovrstne prodaje.

"Glavno je zaupanje, ki ga že vsa ta leta gradimo s kupci. Kupec natančno ve, kdaj, kaj in za koliko bo dobil želeni izdelek," je preprosta filozofija danes 28-letnega Jugoslava Petkovića, direktorja in soustanovitelja podjetja Mimovrste, ki upravlja s spletno trgovino. Je pa res, da v kriznih časih ljudje najprej kupujejo ceneje (in gredo na splet), če pa bo kriza še naprej kazala zobe, bo prizadela tudi spletne trgovine. "To je črn scenarij, ki si ga ne želimo, a smo nanj pripravljeni," je prepričan Petković. Podjetje Mimovrste zaposluje 60 ljudi, skoraj štirideset odstotkov zaposlenih je žensk, povprečna starost pa dobrih 28 let!

Vaši rezultati prav nič ne kažejo na to, da živimo v kriznih časih, ko kupna moč pada.

Leta 2008 smo imeli 70-odstotno rast prodaje glede na prejšnje leto. Lani je bila finančna rast 30-odstotna, število naročil pa je naraslo za več kot 50 odstotkov. To pomeni, da ljudje kupujejo ceneje in ne manj. Lani smo imeli 17,7-milijonski obseg prodaje, dobiček pa minimalen, saj vse sproti zapravimo za ljudi in programsko opremo. Še vedno namreč vse razvijamo sami. Samo z razvojem platforme za spletne prodaje se ukvarja šest, sedem ljudi. Naš cilj je narediti spletni nakup čim bolj preprost za kupca. Kupca želimo pritegniti v trgovino in ga usmeriti k nakupu, se pravi povečati odstotek ljudi, ki pridejo na spletno stran in tudi opravijo nakup. Spletna stran je ključni dejavnik, ki spreminja obiskovalca v kupca. Spletna trgovina temelji na zaupanju. Pred petimi leti so na tak način v Sloveniji kupovali računalniški navdušenci, zdaj se za nakup prek spleta odloča široka množica ljudi, po zadnjih raziskavah četrtina aktivnega prebivalstva. Še večji del razvoja pa gre v sistem za vnos podatkov, vzdrževanje cen, nadzor zalog, naročanje blaga. Take programe bi lahko kupili na trgu, a je prav v tem, da to sami razvijamo, naša pomembna konkurenčna prednost, saj ga prilagajamo sebi. Trik je v optimizaciji in avtomatizaciji procesov, da število kupcev raste bistveno hitreje kot število zaposlenih, ki se z njimi ukvarjajo. S tem ustvarjamo razliko med stroški in prihodki, ki jo spet lahko vlagamo nazaj v razvoj.

Zagotovo pa so ljudje bolj previdni pri nakupih, tudi konkurenca je vse večja. Ne nazadnje se na splet odpravljajo tudi "navadni" trgovci. Je to sploh vaša konkurenca?

Prodajamo izdelke, ki niso nujni za preživetje. Ljudje na spletu ne kupujejo tistega, kar potrebujejo, pač pa, kar hočejo. Zadnje čase pada prodaja srednjega razreda izdelkov, ohranjamo prodajo luksuznih izdelkov in višamo delež prodaje nižje cenovnih izdelkov. Ta hip je pri nas na voljo že 55.000 izdelkov: od tehnike, otroške opreme, oblačil in obutve do opreme za dom. Internet je prej lahko odgovor na krizo, ne pa tisti, ki prvi trpi njene posledice. Pri nas so cene nizke, kakovost nakupa pa višja. Bolj odprti smo do kupca, iskreni, brez olepšav. Kupec točno ve, kaj bo pri nas dobil. Negativnih posledic krize še nismo čutili, če se bo potrošnja še naprej zmanjševala, pa bomo to gotovo čutili. Želimo biti pripravljeni, zato še izboljšujemo našo stroškovno učinkovitost in optimiziramo procese. Je pa res, da zadnji mesec opažamo celo izboljšanje rezultatov prodaje v primerjavi z istim mesecem lani. Klasični trgovci niso naša neposredna konkurenca, saj oni tudi na spletu prodajajo klasično in ne morejo na hitro ponuditi tako kakovostne nakupovalne izkušnje, kot smo jo mi gradili osem let.

Tehnologija skokovito napreduje. Časopisom, recimo, že dalj časa napovedujejo propadanje, češ da nas bodo pokopali elektronski mediji. Ali to velja tudi za trgovine? Bodo klasične popustile pod pritiskom spletnih?

Nikakor ne. Povečal se bo delež ljudi, ki del nakupov opravijo tudi na spletu. Določene izdelke se bo vedno kupovalo neposredno v trgovini, čeprav se tudi to spreminja. Danes ljudje prek spleta kupujejo tudi čevlje in obleko, kar je bilo še pred kratkim neverjetno. Tudi kruh in mleko se da naročiti po internetu. Določena skupina kupcev pa nikoli ne bo kupovala na spletu, tudi tega se moramo zavedati. Klasični trgovci se bodo morali prilagoditi spremenjenim navadam kupcev. Vprašati se morajo, kje so njihove prednosti, in na njih graditi. Verjetno jih bodo iskali v neposrednem stiku s kupcem, ki mu lahko osebno svetujejo.

Ampak prav na tem področju ste tudi vi vse boljši. Kupcu lahko sledite, spremljate njegove navade, ga poznate, veste, kaj želi in kaj kupuje, in mu to lahko ponudite.

Prav to je naš največji izziv in zato tako veliko vlagamo v razvoj. Zaznati moramo željo kupca in mu pomagati pri odločitvi. Najti mu moramo izdelek, ki ga hoče in ki mu najbolj ustreza. To je ta ključna sprememba internetne prodaje. Mi manj oglašujemo naše izdelke in manj pritiskamo na kupca, češ, tole moraš kupiti. Čakamo samo na impulz kupca in se hitro prilagodimo njemu. Ta impulz moramo zaznati. Poglejte - nekdo bi rad najnovejši album neke skupine, ki se šele napoveduje, da bo na trgu. V navadni trgovini ga ne more kupiti. Pri nas pa že lahko opravi prednaročilo in mi mu zagotovimo, da ga bo prejel čez točno določeno število dni.

Kdaj bomo torej lahko pri vas kupili najnovejšo tehnološko uspešnico iPad?

Takoj, ko bo na voljo v Sloveniji.

Kako, v Ameriki se že prodaja, spletišče pa je globalno.

Saj bi vam ga lahko prodali že zdaj, a bi bil občutno predrag. Med prvimi ga bomo ponudili kupcem, gotovo še pred poletjem. Je pa res, da v Sloveniji vedno med zadnjimi dobimo novotarije s tega področja. Premajhen trg smo za velike korporacije. Tako je ravno pri Applu, pa tudi recimo pri Canonu. Najnovejše fotoaparate bi lahko prodajali za med takoj, ko jih naredijo, pa jih ne moremo. Žal. Sodelujemo namreč zgolj s slovenskimi dobavitelji in z njimi želimo ta partnerski odnos, od katerega smo vsi odvisni, tudi ohraniti. Je pa res, da imamo pri tem še nekaj rezerve.

Verjetno je tako tudi s širitvijo na druge trge. Meni kot kupcu je prav vseeno, ali neki izdelek kupim na spletni strani s končnico si ali s končnico de, se pravi v Nemčiji. Postopek je enak in pripeljejo mi ga na dom. Zakaj ne bi vi na tak način privabili tujih kupcev?

Smer širitve z večjega na manjše trge je mnogo enostavnejša kot obratno. Z našim znanjem in ljudmi bi z lahkoto prodajali tudi v Ameriki in kjer koli v Evropi. A tudi za spletno prodajo potrebuješ ljudi, skladišča, zaloge, prilagoditi se moraš zakonodaji trgov in podobno. Bolj verjetna pa je širitev na trge Jugovzhodne Evrope, kjer bi v posameznih državah lahko ponovili slovensko zgodbo o uspehu. Se pravi, da bi začeli, razvili in uveljavili spletne nakupe tam, kjer se trg hitro razvija, tovrstna prodaja pa je šele v povojih. Kdaj bomo to naredili, pa je ta hip v teh razmerah težko napovedati. Če bomo nadaljevali rast v Sloveniji, si bomo tak projekt lahko privoščili, sicer pa bomo v to šli bolj počasi. Šli pa bomo.

primoz.knez@dnevnik.si