Kresalova in Golobič sta prepričana, da je razširjeni kolegij potreben, saj je po njunem mnenju zaradi protiustavnega in nezakonitega delovanja, ki ga pri generalni državni tožilki v zadevi Baričevič ugotavlja pravosodni minister, potreben resen razmislek o spremembah v vrhu tožilstva, v postopek razrešitve generalne državne tožilke pa sta vključena tako vlada kot parlament.
Zares in LDS vztrajajo, da mora Barbara Brezigar zaradi protiustavnih in protizakonitih posegov v delo tožilcev zapustiti položaj prve tožilke in pričakujejo, da bo vlada v četrtek predlog pravosodnega ministra Aleša Zalarja za njeno razrešitev sprejela. Kot smo poročali, je prvak Zares Gregor Golobič na zadnji seji vlade celo napovedal, da bodo v primeru, da do razrešitve Brezigarjeve ne bi prišlo, sklicali sestanek organov stranke, na katerem bi odločali o vztrajanju v koaliciji. K odhodu Brezigarjeve se po naših informacijah nagiba tudi večina poslancev SD.
A premier očitno možnosti, da bi o Brezigarjevi vlada odločala že v četrtek, ni naklonjen, saj je skupni sestanek z njo in Zalarjem sklical šele za petek. To v LDS ocenjujejo kot namerno zavlačevanje, zato naj bi na današnjem kolegiju predlagali, da do srečanja pride še pred četrtkovo sejo vlade.
Premier Borut Pahor pa se po naših informacijah po včerajšnjem prejemu pisem podpore Barbari Brezigar, ki so jih poslali nekateri tožilci, še bolj nagiba k poskusu umirjanja zadeve in zavzema za to, da Brezigarjeva ostane.
Pisma podpore Brezigarjevi
Devet tožilcev – šest vodij oddelkov in skupin pri vrhovnem državnem tožilstvu ter tri vodje okrožnih državnih tožilstev – se je namreč podpisalo pod pet pisem s povsem enako vsebino. V njih predsedniku vlade »kot dolgoletni pravosodni funkcionarji z vso strokovno odgovornostjo sporočamo svoje prepričanje«, da gre v obeh v javnosti obravnavanih primerih (katera sta ta dva primera, ne navajajo, očitno pa poleg zadeve Baričevič mislijo tudi na odločanje o pregonu finskega novinarja Magnusa Berglunda), v katerih se generalni državni tožilki in vodjem državnih tožilstev očita protiustavno in nezakonito ravnanje, za izvajanje zakonskih pristojnosti zaradi izpolnitve ustavne naloge pregona storilcev kaznivih dejanj. Cilj takšnega ravnanja je po njihovih navedbah zagotoviti učinkovito preiskavo in predložitev zadeve sodišču in ne za ravnanja, ki to ovirajo. »V obeh primerih gre za odprti kazenski zadevi in notranje poslovanje državnotožilske organizacije in s tem za izključno pristojnost odločanja znotraj državnega tožilstva, ne pa za politično vprašanje,« lahko preberemo v vseh petih pismih, pod katera so podpisani posamezni tožilci oziroma skupine tožilcev.
Žgajnarjeva pri Pahorju
Kljub povsem identični vsebini pa Marjetka Raušl Lesjak, tiskovna predstavnica tožilstva, pravi, da nič ne ve o usklajeni akciji pošiljanja pisem podpore. Izvedeli smo tudi, da je bila včeraj na sestanku pri premierju Pahorju vodja posebne skupine, tožilka Blanka Žgajnar. Povedala nam je, da je do sestanka prišlo na njeno pobudo in da sta govorila o aktualnih zadevah, podrobnosti pa ni razkrila.
Med podpisniki pisma podpore Barbari Brezigar zaenkrat ni nobenega tožilca iz kazenskega oddelka pri vrhovnem tožilstvu. Ta oddelek vodi Mirko Vrtačnik, ki je sicer tudi namestnik Brezigarjeve. Pismo in število podpisnikov zaenkrat kaže, da se pod podporo Brezigarjevi (še) ni podpisala večina tožilskih vodij, predvsem pa ne večina tožilstev. Tožilci, s katerimi smo včeraj govorili, tudi niso vedeli, da se zbirajo podpisi, zaenkrat pa podpisniki prihajajo zgolj iz vrst najožjih zaupnikov Brezigarjeve, ki so v tožilski organizaciji praviloma zasedli sedanje funkcije v mandatu Brezigarjeve.
Minister Aleš Zalar nam je včeraj dejal, da pismo podpore Brezigarjevi za njegovo odločitev nima nobene omembe vredne teže. Podpisniki po njegovem prepričanju sploh ne vedo, o čem so izrekali svoje mnenje, saj govorijo o dveh zadevah, on pa je govoril o eni. Prav tako govorijo, da se vodjem tožilstva očitajo nezakonitosti, čeprav je nezakonitosti očital samo Barbari Brezigar. Ne ve torej, kaj je bilo podpisnikom v resnici predstavljeno. Poleg tega pisma ni podpisala večina vodij okrožnih tožilstev in nekateri vodje oddelkov na vrhovnem tožilstvu, kar kaže na hud notranji razkol v tožilstvu, ki je posledica nemogočega stanja. Pa tudi na to, da se velik del tožilstva solidarizira z ravnanjem tožilke Branke Zobec Hrastar, ker je upala opozoriti na ta problem.
