A to so le odkriti kršitelji, o tem, koliko se jih je uspešno izognilo davčnemu nadzoru, lahko samo ugibamo. Za lažjo primerjavo, leta 2008 so dacarji v skoraj 8000 inšpekcijskih nadzorih dodatno ugotovili za 90 milijonov evrov neposrednih obveznosti. Utaje DDV torej sestavljajo skoraj tretjino v inšpekcijskih nadzorih odkritih davčnih obveznosti.

Durs je s poročilom o pobiranju dajatev ter predlogi ukrepov za boj proti utaji davkov včeraj seznanil tudi predsednika vlade Boruta Pahorja. "Obravnava poročila na seji najvišjega organa bo bistveno prispevala k učinkovitosti ne samo davčne uprave, temveč vseh organov, ki kakor koli posegajo na področje učinkovitega pobiranja dajatev," so optimistični v uradu predsednika vlade, kjer bodo danes razkrili poročilo Dursa.

Ta je kot slamnata podjetja lani identificiral 215 davčnih zavezancev in jim tudi odvzel identifikacijske številke za DDV, predlani 217, letos pa že 31. "Gre za družbe, ki so izdajale fiktivne račune oziroma ponarejene račune, s katerimi so se prikrivali drugi pravni posli," so nam pojasnili v Dursu. Najhuje je v gradbeništvu in prometu z motornimi vozili - večina od 10 milijonov evrov davčnih utaj, ki so jih davčni inšpektorji lani odkrili pri nadzoru prometa motornih vozil, je povezana s slamnatimi podjetji.

Lani so Dursovi inšpektorji izvajali tudi poseben nadzor nad gradbenimi družbami, kjer so našli 93 slamnatih gradbenih družb. S 1400 nadzori so obračunali za dobrih 12 milijonov evrov dodatnih davkov, s preostalimi 350 nadzori zunaj projekta pa še kar za 9,5 milijona evrov.

Tudi med letos odvzetimi identifikacijskimi številkami za plačilo DDV zaradi suma zlorabe številke - ko obstaja sum, da jo je davčni zavezanec uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV - prevladujejo gradbene firme in trgovci. Skupno jim je predvsem to, da imajo redko več kot enega zaposlenega, med lastniki pa je pogosto najti tudi tujce.

Če davčni organ med davčnim inšpekcijskim nadzorom zazna sum storitve kaznivega dejanja, je skladno z določili zakona o kazenskem postopku dolžan organom pregona, tožilstvu ali policiji naznaniti kazniva dejanja, kar velja tudi za družbe in udeležence pri utajah vrste "missing trader". V Dursu o osumljencih podatkov sicer ne dajejo, objavljajo pa seznam družb, ki so jih izbrisali zaradi suma utaje davkov. "Gre za enega izmed ukrepov v boju zoper goljufije z DDV, katerega namen je razkriti zavezance, ki so zlorabljali identifikacijo za DDV za utajo DDV oziroma niso obvestili davčnega organa o prenehanju opravljanja dejavnosti ali niso predlagali obračunov DDV," pojasnjujejo v Dursu.

barbara.hren@dnevnik.si