To potrjujeta letni poročili Raščanove zasebne družbe Monera in Dela Revij, iz katerih je razvidno, da so Delo Revije Moneri brez zavarovanj posodile 26,4 milijona evrov. Gre za znesek, ki celo presega tistega, ki ga je Raščan namenil za nakup Dela Revij. To nakazuje, da Delo Revije dejansko financirajo tudi nekatere druge Raščanove projekte.
Monera je namreč za prevzem Dela Revij namenila okoli 19,9 milijona evrov, medtem ko se je do zdaj v javnosti omenjalo okoli tretjino nižji znesek. Raščan je samo za družbo Media DS, ki je imela v lasti 51-odstotni delež Dela Revij, namenil 9,1 milijona evrov, ki so si jih razdelile družbe Delo Prodaja, Dnevnik in Salomon 2000 (tedanje lastnice Medie DS).
Da so Delo Revije Raščanu sploh lahko odobrile posojilo, so se morale same znatno zadolžiti. Čeprav Delo Revije v preteklosti niso bile obremenjene s finančnim dolgom, so samo leta 2008 pri slovenskih bankah najele za kar 27,25 milijona evrov kratkoročnih posojil. Za razliko od Monere, ki ji ni bilo treba zavarovati posojil, so morale Delo Revije svoja posojila zavarovati s hipoteko na svojih poslovnih prostorih, delnim depozitom, meničnim zavarovanjem in blagovnimi znamkami. Katere blagovne znamke so zastavili in ali so med njimi tudi Jana, Lady, Stop, Anja in Eva, ni znano.
In koliko posojil je Moneri lani uspelo vrniti Delu Revijam? "Težko povem iz glave," nam je odgovoril Raščan, ki podrobnosti posojilnih tokov med družbama ni želel komentirati. Razdolžiti pa se lani ni uspelo Delu Revijam. Raščan je pojasnil, da se namreč finančni dolg Dela Revij lani ni znižal, se pa bo predvidoma letos. Samo za plačilo obresti so morale Delo Revije lani nameniti več kot dva milijona evrov, zaradi česar se zastavlja vprašanje, kako je povečano finančno breme vplivalo na poslovanje. "Lani smo poslovali pod načrti, vendar trenutno še pripravljamo ocene poslovanja," pojasnjuje Raščan in dodaja, da naj bi imel čez približno dva tedna bolj "jasno sliko".
Zakaj si je sredstva za prevzem izposodil pri Delu Revijah, ne pa neposredno pri kateri od bank, Raščan ni želel pojasniti, češ da gre za "vprašanje poslovne politike". Razloga sta po mnenju poznavalcev najmanj dva. Ker imajo Delo Revije stabilnejši denarni tok in več premoženja, so se pri bankah tudi lažje zadolžile. Mimogrede, finančno stanje Monere zgovorno predstavi podatek, da bi imela že konec leta 2008 negativen kapital, če svojega deleža v Delu Revijah ne bi prevrednotila navzgor za 2,2 milijona evrov. Zaradi prezadolženosti naj bi imela Monera že leta 2008 več težav pri obnavljanju kratkoročnih posojil pri eni od slovenskih bank (neuradno naj bi šlo za Novo KBM), ki je zahtevala večja zavarovanja in višjo obrestno mero.
Poleg tega se je s tem, ko so se pri bankah zadolžile Delo Revije, in ne Monera, Raščan izognil ostrejšim zahtevam bank po zavarovanju posojil za menedžerske prevzeme. Banka Slovenije je namreč v začetku leta 2008 uvedla pravilo, da morajo banke pri posojilih za prevzeme zagotoviti 50 odstotkov več kapitala, kar je podražilo in otežilo najem posojil za menedžerske prevzeme.
