Ko bodo ministri in državni sekretarji v začetku februarja odprli svoje kuverte s podatki o januarski plači, bodo tam številke nekoliko nižje, kot so bile v začetku tega meseca. Bolj natančno, njihove plače bodo za plačni razred nižje. To je 215 evrov bruto manj.

Sklep o uvrstitvi ministrov iz 64. v 63. in državnih sekretarjev iz 61. v 60. plačni razred je konec lanskega leta podpisal predsednik vlade Borut Pahor in bo veljal že za obračun januarskih plač. Pahorjeva plača v najvišjem, to je 65. plačnem razredu, bo ostala enaka. Ne zato, ker Pahor ne bi želel deliti usode svojih ministrov, ampak zato, ker je predsedniku vlade (tudi republike, parlamenta in tako naprej) plačni razred določen z zakonom, pri drugih pa zakon določa le plačne razpone. Zato bo premier tudi februarja dobil 3191 evrov (6193 evrov bruto), kolikor je znašala tudi njegova decembrska plača. Se je pa Pahor odpovedal dnevnicam, še sporočajo iz njegovega kabineta.

Plače za predsedovanje EU

S to neto plačo se je Pahor uvrstil šele na šesto mesto med ministri. Če upoštevamo tudi bivše ministre, ki so ostali na plačnem seznamu, pa šele na osmo mesto. Med sedanjimi ministri ga, kljub za dva razreda nižji plači, prehitevajo ministri Igor Lukšič, Samuel Žbogar, Franci Križanič in Boštjan Žekš ter ministrica Irma Pavlinič Krebs. Med bivšimi pa Dragutin Mate in Lovro Šturm.

Najvišje izplačilo (3643 evrov) je sicer dobil bivši minister za finance Andrej Bajuk. Šlo naj bi za poračun za november, čeprav je vse skupaj nekoliko čudno. Bajuk je namreč v Janševo vlado vstopil kot upokojenec, zato je izplačevanje nadomestila plače za čas iskanja nove službe po končanem mandatu vprašljivo.

V prejšnji vladi plače ministrov niso bile ves čas tako visoke. V začetku prejšnjega leta jih je takratni premier Janez Janša zvišal zaradi predsedovanja Evropski uniji. Tako je ostalo tudi po predsedovanju, novi premier Borut Pahor pa je te višje plače ministrov ohranil tudi v tem mandatu. Glede na to, da so vsi ministri v istem razredu (64.), lestvico njihovih neto plač krojita dodatek na delovno dobo in višina davkov ter prispevkov, ki jih plačujejo. Čista plača velike večine ministrov tako presega 3000 evrov, manj so dobili le trije po delovnem stažu najmlajši ministri: notranja ministrica Katarina Kresal (2964 evrov), gospodarski minister Matej Lahovnik (2975 evrov) in prometni minister Patrick Vlačič (2988 evrov). K temu je treba dodati, da si je v tokratni vladi kar osem ministrov in sedem državnih sekretarjev uredilo dodatno zaposlitev za petino delovnega časa, kar tudi nekaj prinese. Večinoma so ostali profesorji na fakultetah.

Država plačuje tudi 12 bivših ministrov

Zaradi te igre odstotkov je kar nekaj ministrov dobilo manj kot državna sekretarka v zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina, kajti njena decembrska plača je bila 3056 evra. Državnim sekretarjem sicer pripada 61. oziroma po novem 60. plačni razred, kar jim prinaša nekaj manj kot pet tisoč evrov osnovne bruto plače.

Novi generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl je dobil 3026 evrov, njegov predhodnik, ki je tudi na seznamu plačanih bivših funkcionarjev vlade, Božo Predalič pa 2899 evrov nadomestila. Za primerjavo, najnižja poslanska neto plača je po navedbah samostojnega poslanca Franca Pukšiča (državni zbor namreč podatkov o neto plačah ne daje) približno 2100 evrov.

Na decembrskem vladnem plačilnem seznamu je tudi ducat bivših ministrov in sedem bivših državnih sekretarjev. Na vrhu lestvice je že omenjeni bivši finančni minister Andrej Bajuk, sledijo pa bivši notranji minister Dragutin Mate (3316 evrov neto nadomestila plače), pravosodni minister Lovro Šturm (3292 evrov), ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič (3187 evrov) in tako naprej vse do enoletne ministrice za visoko šolstvo Mojce Kucler Dolinar z nadomestilom plače v višini 2963 evrov. Kot je znano, lahko bivši ministri to nadomestilo prejemajo največ do novembra letos.

Prometni minister se vozi sam

V nasprotju s poslanci imajo ministri ves čas na voljo službene avtomobile s šoferji. Predsedniku vlade, notranji in obrambni ministrici ter zunanjemu ministru so dodeljeni tudi varnostniki. Po informacijah, ki smo jih zbrali, šoferji ministrov ne vozijo v službo in domov. Tudi po drugih opravkih, ki niso povezani s službo, uradno ne. Izjema je ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ki jo šofer vozi domov na Koroško. Zato se je ministrica za zdaj odpovedala službenemu stanovanju v Ljubljani. Enako velja tudi za prometnega ministra Patricka Vlačiča, ki je doma iz Pirana in se tja in nazaj vsak dan sam vozi s službenim avtom.

Službenega avta s šoferjem po zbranih podatkih ne uporabljata ministrica za kulturo Majda Širca in minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš, minister Mitja Gaspari pa si po potrebi avto s šoferjem sposodi v avtoparku vladnega generalnega sekretariata. Službene avte brez šoferja tudi za zasebne namene poleg nekaterih ministrov (Lukšič, Lahovnik, Vlačič) uporabljajo skoraj vsi državni sekretarji. Gorivo, vzdrževanje, registracije in druge stroške jim plača država, sami plačujejo bonitete. Sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica, na primer, 174 evrov.

Najdaljši seznam funkcionarjev, ki uporabljajo službene avtomobile tudi za zasebne namene, je v ministrstvu za zdravje. V osebni uporabi imajo državni avtomobil državni sekretar Ivan Eržen in generalni sekretar Avgust Rebič ter direktorji Marta Ciraj, Elda Rogelj in Janez Remškar.