Bodoči koalicijski partnerji napovedujejo, da bodo to neustrezno in nedopustno stanje popravili. V osnutek koalicijske pogodbe so tako zapisali zavezo, da bodo izvršili vse do zdaj še neizpolnjene ustavne odločbe. V LDS so sprva predlagali, da bi vse odločbe izpolnili v šestih mesecih. To zavezo pa so bodoči koalicijski partnerji v osnutku še nekoliko zaostrili in zapisali, da bodo ustavne odločbe izvršili takoj.

Dr. Miro Cerar z ljubljanske pravne fakultete meni, »da je zaradi specifike dela državnega zbora včasih mogoče tolerirati kakšno krajšo zamudo pri izvrševanju odločb ustavnega sodišča, čeprav moramo tudi temu pravniki nasprotovati. Sedanje stanje, ko so te zamude presegle vsako razumno mero, pa je v vseh pogledih nesprejemljivo«. Cerar se zato strinja, da mora biti takojšnja izvršitev ustavnih odločb ena od prednostnih nalog novega DZ.

Spoštovanje odločb US mora biti samoumevno

Po oceni Cerarja je nenavadno, da bo koalicijska pogodba sploh vsebovala takšno zavezo. To, kot pojasnjuje, sicer ni kritika. Potreba koalicijskih partnerjev, da to zapišejo v koalicijsko pogodbo, po njegovem namreč kaže, na kako nizki stopnji pravne kulture smo še. »To, da se morajo ustavne odločbe izpolnjevati, ni stvar politične volje ene ali druge koalicije, ampak mora biti prednostna naloga vsake sestave parlamenta,« opozarja Cerar.

Predsednik vrhovnega sodišča in nekdanji ustavni sodnik Franc Testen opozarja, da je tolikšno število neizpolnjenih odločb US zelo slabo spričevalo za stanje pravne države v Sloveniji. »Menim pa, da samo zaradi tega ni mogoče govoriti o ustavni krizi. Za kar nekaj odločb obstajajo tudi opravičljive ovire, zaradi katerih odločb ni bilo mogoče uresničiti v roku,« še dodaja Testen, ki upa, da bo nov parlament pri izpolnjevanju odločb odločnejši.

Tudi predsednik odbora za pravosodje pri LDS Aleš Zalar poudarja, da je povsem nesprejemljivo, da imamo odločbe, ki jim je rok za uveljavitev potekel že pred več leti. »Tako stanje je v evropskem pravnem prostoru unikum. Kolegi pravni strokovnjaki iz drugih držav so začudeni, da imamo tolikšno število neizvršenih odločb,« dodaja Zalar, ki meni, da to kaže na nekakšen splošen odnos do prava in na stanje pravne kulture pri nas. Sodne odločbe je treba, kot opozarja, izvršiti in jih spoštovati tudi takrat, ko nam ne ustrezajo. »To še zlasti velja za politiko,« poudarja Zalar.

Ena ključnih prioritet pri sprejemanju zakonodaje v prihodnjem mandatu bo po besedah Zalarja prav presoja skladnosti zakonov z ustavo, pri čemer bo imela glavno vlogo vladna in parlamentarna služba za zakonodajo. Kot je napovedal, si bodo prizadevali, da bo politika dala več pomena mnenjem zakonodajnopravne službe. »V preteklosti se je namreč vse prepogosto dogajalo, da je bodisi vladna bodisi parlamentarna pravna služba opozarjala na vprašljivo ustavnost posameznega zakona, politika pa je šla povsem mimo tega mnenja,« je opozoril Zalar.

Izbrisani so v demokraciji nedopustna izjema

Po besedah Cerarja se tudi v nekaterih drugih evropskih državah dogaja, da zakonodajalec odločbe US ne izpolni v roku. Nimajo pa, kot poudarja, tako nespodobnih primerov, kot so pri nas izbrisani, ki so velika in nedopustna izjema v demokratičnih sistemih.

Vprašanje izbrisanih je doslej med politiki in v javnosti sprožalo veliko polemik. Ustavno sodišče je že aprila 2003 zakonodajalcu naložilo, da mora v šestih mesecih urediti položaj izbrisanih, a ta do danes odločbe US še vedno ni izpolnil. V osnutku koalicijske pogodbe je vprašanju izbrisanih namenjena posebna točka. Bodoči koalicijski partnerji se, kot smo izvedeli, strinjajo, da mora ministrstvo za notranje zadeve nemudoma nadaljevati z izdajo vseh odločb, ki bodo izbrisanim uredile status. Postopek izdajanja teh odločb je bil namreč ustavljen. Za vse tiste, ki jim statusa ni mogoče urediti neposredno z izdajo odločb, pa naj bi – tako kot je to naložilo US – sprejeli zakon, ki bo izbrisanim uredil status.