Da bo vlada morala nekaj ukreniti s finančno vzdržnostjo Darsa, že dlje časa opozarjajo na ministrstvu za finance Andreja Bajuka, skrbi pa jih predvsem ustreznost pobiranja cestnin. Sodeč po mnenju, ki so ga podali k novemu ceniku cestnin za tovorna vozila, so na ministrstvu za promet, ki ga vodi Radovan Žerjav, "gluhi" za njihova opozorila. Vlado namreč pozivajo, naj prometnikom naloži sodelovanje s finančnim ministrstvom pri iskanju rešitev za finančno vzdržnost Darsa.

Kot je pred časom povedal glavni finančnik Žan Jan Oplotnik, v Darsu pričakujejo, da bi zaradi uvedbe na primer sedemdnevnih ali desetdnevnih vinjet ob nespremenjenih cenah izpadlo okoli 20 milijonov evrov prihodka.

Prihodnje leto naj bi Dars ob nespremenjenih cenah prodal okoli milijon letnih vinjet in okoli 1,5 milijona polletnih vinjet. Ob uvedbi sedemdnevnih vinjet pa naj bi se velika večina kupcev polletnih vinjet (tranzitni potniki in občasni uporabniki) odločila za sedemdnevne vinjete. To pa bi pomenilo izpad petine cestninskih prihodkov Darsa, ki jih avtocestna družba namenja za odplačilo posojil.

Darsu bo, kot smo že poročali, prihodnje leto zmanjkalo dobrih 40 milijonov evrov za odplačilo okoli 180 milijonov evrov glavnice in obresti. Če bi morala Slovenija že leta 2009 uvesti krajše vinjete, bi se ta primanjkljaj povečal kar na 60 milijonov evrov.

Slovenija mora na opomin evropske komisije glede vinjet odgovoriti do 2. novembra, saj ji komisija ni odobrila podaljšanja roka za odgovor. Predlog odgovora je trenutno v medresorskem usklajevanju, vlada pa naj bi ga potrdila prihodnji teden. Vsebina za zdaj ni znana. Po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za promet Petra Verliča ob prejemu opomina naj bi Slovenija vztrajala pri stališču, da vinjete niso diskriminatorne do tranzitnih potnikov. Premier v odhajanju Janez Janša pa je nedavno dejal, da bo najverjetneje res treba uvesti krajše vinjete. Če ne bo že Janševa vlada v odhajanju v prvem odgovoru na opomin iz Bruslja "popustila" in privolila v uvedbo krajših vinjet, kar v Bruslju vidijo kot ustrezen odgovor, bo morala rešitev iz zagate poiskati nova vlada. Celoten postopek pred morebitno obravnavo na sodišču evropskih skupnosti bi sicer lahko trajal kakšne pol leta.

barbara.hren@dnevnik.si