Demografske projekcije so še zlasti skrb zbujajoče za Slovenijo. Število prebivalcev bo do leta 2060 z dobrih dveh milijonov padlo na le 1,7 milijona, obenem pa bo prebivalstvo postajalo čedalje starejše. Število starejših od 65 let se bo do leta 2060 več kot podvojilo, število prebivalcev, starejših od 80 let, pa se bo povečalo kar za štirikrat.

Primanjkljaju v pokojninski blagajni se ne bomo izognili

Zmanjševanje števila rojstev in upočasnjevanje umrljivosti spreminja razmerje med številom zavarovancev in upokojencev. Od leta 1990, ko je sta ne enega upokojenca prišla 2,3 zavarovanca, se je do lani to razmerje znižalo na 1:1,7 ( 879.090 zavarovancev, upokojencev pa 518.805). V skladu z demografskimi projekcijami se bo koeficient starostne odvisnosti starih do leta 2050 v primerjavi z letom 2005 povečal kar za 2,5-krat.

Dodaten problem, s katerim se sooča Slovenija, je nizka stopnja delovne aktivnosti starejših od 55 let. Ta se sicer od pokojninske reforme v letu 2000 postopno zvišuje, vendar je po podatkih delovno aktivna le slaba tretjina ljudi v omenjeni starostni skupini, kar je za več kot 10 odstotnih točk manj od povprečja EU. Zaradi zaostrenih pogojev za upokojitev se povišuje tudi upokojitvena starost, a je tudi ta še vedno za 1,4 leta pod evropskim povprečjem.

Izdatki za pokojnine, ki so v letu 2000 znašali 11,5 odstotka BDP, so se do lani znižali na 10,1 odstotka BDP. Kljub temu se ob upoštevanju demografske projekcije primanjkljaju pokojninske blagajne ne bo mogoče izogniti. Tako naj bi do leta 2020 primanjkljaj dosegel 2,4 odstotka BDP, do leta 2050 pa že 10 odstotkov BDP, pravi ocena v Nacionalnem poročilu o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja 2008-2010.

Kljub tako neugodnim napovedim na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da korenita reforma sedanjega pokojninskega sistema v tem trenutku ni potrebna, saj se, kot pravijo, že kažejo učinki dolgoročne reforme iz leta 2000. Po njihovi oceni ne bi bilo smiselno posegati v sistem, ki optimalnih rezultatov še ni dosegel.

Pokojnine bodo čedalje nižje

Janez Malačič iz ljubljanske Ekonomske fakultete (EF) opozarja, da nerealne obljube upokojencem preveč obremenjujejo prihodnje generacije mladih in zrelega prebivalstva. Prepričan je, da bo zaradi velikega povečanja števila upokojencev in deleža starejših od 65 let med celotnim prebivalstvom treba postaviti zgornjo mejo prispevkov za pokojninski sistem iz plač in prispevkov delodajalcev, pa tudi zgornjo mejo deleža BDP za ta namen, kar so na primer v Nemčiji že storili. "Posledica bo, da bodo pokojnine padale, zato je zelo pomembno, kolikšna bo zgornja meja in kdaj bo sprejeta, saj bo od tega odvisno, katere generacije bodo bolj in katere manj prizadete," pravi Malačič. Razmerje med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami, se bo, kot kažejo nekateri izračuni, v prihodnjih nekaj desetletjih poslabšalo skoraj za dvakrat.

Izboljšanje razmer po Malačičevem mnenju zahteva številne dolgoročne ukrepe. "Treba je povečati rodnost na raven blizu dveh otrokov na žensko in sprejeti več predvsem izobraženih imigrantov. Treba je razvijati alternativne oblike varčevanja za starost. Treba je zagotavljati čim hitrejši in čim bolj kakovosten dolgoročni splošni in še posebno tehnološki razvoj. Treba pa je tudi nehati podkupovati sedanje generacije upokojencev, ker se s tako politiko avtomatično povečujejo težave v prihodnosti. Treba se je zavedati, da lahko mladi začnejo "voliti s petami" in se odselijo iz Slovenije," opozarja Malačič.

Socialni transferji ne sodijo v pokojninski sistem

Tine Stanovnik (EF) ni tako pesimističen. Prepričan je, da pokojninska reforma deluje in da se bo sistem postopno prilagajal demografskim spremembam. Edino nevarnost demografske grožnje vidi v tem, da bi dobili upokojenci takšno moč, s katero bi lahko izsilili spremembe, ki ne bi bile koristne za gospodarski razvoj.

Tine Stanovnik kljub temu opozarja, da so nekatere spremembe nujno potrebne. "Določene olajšave, na primer glede števila otrok, so popolnoma nerazumne in nimajo prostora v pokojninskem sistemu. Obenem je sedanji pokojninski sistem tudi strahotno netransparenten glede izračunavanja višine pokojnin, zato se zavzemam za uvedbo točkovnega sistema, po katerem bi se višina pokojnine upokojenca določala zgolj na osnovi višine njegove povprečne plače," pravi Stanovnik.

Bernard Brščič z ljubljanske Ekonomske fakultete prav tako meni, da bi morali pokojninski sistem "očistiti" socialnih transferjev, kot so na primer otroški in varstveni dodatki ter vdovske pokojnine. Teh socialnih transferjev je, kot pravi, v pokojninski blagajni za približno dva odstotka BDP ali milijardo evrov na leto. Ker proračun, kot poudarja Brščič, prispeva v pokojninsko blagajno 1,1 milijarde evrov, bi to pomenilo, da bi lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) postal povsem samozadosten. S tem bi se, dodaja, uvrstili med države z najnižjim deležem pokojnin v BDP, obenem pa bi s tem omogočili, da bi lahko upokojenci prejemali višje pokojnine.