Minister Dragutin Mate je prejel jelenov rog, generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa izrezljano figurico jelena. Posnetke intervjujev je povezoval simbolični posnetek rok, ki si podajajo čokolado, v ozadju pa je bil vedno tudi predvolilni plakat katere od strank. Poleg tega je voditeljica ves čas v rokah vrtela denarnico, za katero je že na začetku oddaje dejala, da jo namerava dati tistemu, ki se ji bo zdel najbolj »sumljiv«. Po intervjuju z Janšo je pripomnila: »Nisem si mu je upala dati, ker je Janša po mojem zelo 'crtkan' tip.« Dejala je še, da je razmišljala o tem, »v kateri fazi darilo postane podkupnina«. V Ljubljani je anketirala tudi naključne mimoidoče, ki so o aferi Patria menili, da »kjer je dim, je tudi ogenj«, ter da so veseli, »da se nekdo trudi preveriti, kakšno je stanje stvari«.
»Polovica ljudi misli, da je Finska pravna država, da je Janša kriv in da je zato super, da se na Finskem govori o tej zadevi,« je komentirala Veitola. »Drugi pa sprašujejo, zakaj želijo Finci pokvariti čudoviti slovenski ugled.«

Kot »najboljšo trditev« o ozadjih afere je humorno razpoložena voditeljica izpostavila trditev, »da so socialni demokrati delno zmanipulirali Mikaela Jungerja (direktorja finske javne televizije, op. p.) in da je treba zdaj narediti takšen program proti trenutni vladi, da demokrati ne bi zmagali na volitvah«.
V studiu na Finskem je Veitola gostila nekdanjo finsko tožilko Ritvo Santavuori, ki je dejala, da je podkupnina lahko že darilo majhne vrednosti, če je njegov namen pridobiti določeno prednost. Zanikala pa je splošno prepričanje o nizki stopnji korupcije na Finskem, saj je ta prikrita, ker se »na Finskem pri podkupovanju in korupciji denar ne uporablja veliko.« Delijo se službe sorodnikom, najboljša stanovanja so šla otrokom prijateljev direktorja banke, najboljša stanovanja vedno uberejo pot od enega prijatelja k drugemu, je opozorila Santavuori.

Sicer pa si lahko spodaj sami preberete prevod celotne oddaje:

V STUDIU:

Maria (v nadaljnjem besedilu: M): Pozdravljena, Ritva Santavuori! Kmalu bomo spregovorili o trgovini z orožjem, korupciji in morda malo o podkupovanju. Toda zdaj bom najprej povedala, s čim sem se ukvarjala v Sloveniji. YLE-jev program MOT je pred dobrim tednom poročal, da je tovarna orožja PATRIA, ki je v večinski lasti finske države, izplačevala podkupnine uradnikom slovenskega obrambnega ministrstva in celo slovenskemu premieru. V tem trenutku se v Sloveniji ne govori o ničemer drugem. Odločila sem se, da v začetku tedna odidem v Slovenijo in sem se dogovorila za pogovor s premierom pod pogojem, da obenem intervjuvam še ministra za notranje zadeve, obrambnega ministra in državno tožilko.

(na Brniku:)

M: Na srečo so v Slovenijo leti direktni. In kupila sem tudi darila.

Taksist: Verjamem, da kjerkoli je dim, je tudi ogenj. Vseskozi je na poročilih, na radiu, vsepovsod, a zdaj se večinoma temu že smejimo in govorimo šale. Veliko šal je že o vaši Patri, naši vladi in vsem tem.

Maria: V redu. Kaj menite o vašem premierju v tem trenutku?

Taksist: Trenutno ne bi rad povedal, kaj si mislim o njem, saj bi rad obdržal službo.

Maria: V redu. Torej je precej očitno.

(po prizoru s taksistom:)

M: Živjo, lepo jutro v Ljubljani ... Odhajam intervjuvat premierja Janšo, ki mu mi (Finci) pravimo Jansa, ker nam tako lepše zveni. Spomnila sem se na včerajšnjega taksista. Zahteval je 10-odstotni dodatek za intervju z menoj. Čisto rade volje plačam za dobro uslugo. Ampak po navedbah je tudi slovenski premier dobil plačilo za dobro uslugo, se pravi za to, da se je odločil kupiti oklepnike ravno pri PATRIJI.

(pred poslopjem vlade:)

M: No, on (premier) pa je čisto drugega mnenja. Mislim, da je tu ministrstvo za obrambo. Grem pogledat, kaj ima povedati sam Janša.

(v poslopju vlade, na hodniku:)

M: S seboj imam tudi dnevnik. Od vseh daril je najimenitnejša denarnica iz jelenjega usnja, ki jo nameravam dati – to povem samo vam – tistemu, ki mi bo sumljiv.

Maria: Ali mislite, da gre za politično zaroto?

Janša: To je zgodba z jasnim političnim ozadjem in motivom in ni naključje, da je bilo vse objavljeno dva meseca pred slovenskimi volitvami. Najprej sem mislil, da gre za slabo šalo. Ko sem prebral prepis, pa sem mislil, da gre za nočno moro, ki se dogaja nekomu drugemu. Kako je možno, da nekdo obtoži nekoga za resne kriminalne prestopke in zaključi članek s stavkom: „Ne bomo pokazali dokazov.“ Dva tedna pred volitvami.

Maria: Kakšen dokaz bi radi videli?

Janša: Kakršnegakoli. Oni so objavili črko J na ekranu in rekli: „Vemo, da je J Janez Janša“.

Maria: Ampak ali ste ta gospod J, ki ga obtožujejo?

Janša: Poglejte, nikoli nisem dobil nobenega denarja od Patrie. Ko sem o tem govoril z vašim premierjem, g. Vanhanenom dva dni kasneje, je dejal, da nobenega na Finskem ne zanima ta primer. Kljub temu pa korupcija ni sistematična v Sloveniji. Imamo probleme, tako kot vsi, vendar Slovenija ni skorumpirana država.

Maria: Rada bi vam dala nekaj, skromno darilo.

Janša: O, hvala.

Maria: Naj bo četrti z vami. (May the fourth be with you - Channel 4 op.p.)

(po pogovoru s premierom, na istem hodniku:)

M: Tudi od premiera sem dobila darilo. Nisem si mu upala dati tiste denarnice, ker je Janša po mojem zelo »cortkan« tip, dala pa sem mu božično pismo. Če bo Janša pristal v zaporu,
mu bo tako vsaj kdo, namreč Božiček, večkrat pisal.

(Maria sama za mizo s časopisi pred sabo:)

M: Na Finskem je res težko razumeti, da se v Sloveniji, ki je pred volitvami, dan za dnem v časopisih, kolumnah piše o eni sami stvari – PATRIJI. Po televiziji je bil pogovor o volitvah o eni sami stvari – Patriji. In ta teden je bila izredna seja parlamenta, kjer se je govorilo o eni sami stvari – Patriji.

(naslednji prizor:)

M: V tem trenutku sem povsem razdvojena. Polovica ljudi misli, da je Finska pravna država, da je Janša kriv in da je zato super, da se na Finskem govori o tej zadevi.

ANKETA

Anketiranec 1: Na nek način smo veseli, da nekdo skuša preveriti, kaj se dogaja.

Anketiranka 2: Mislim, da nekaj resnice mora biti na tem.

Anketiranka 3: Finci so zelo pošteni, zato mislim, da je res.

Anketiranec 4: Na žalost se vse prepogosto … mislim, da je vse prepogosto politična kultura takšna, da se korupcija dogaja, da se plačuje provizije.

(po intervjujih z Ljubljančani:)

M: Drugi ljudje, čisto navadni Slovenci, pa pišejo na finsko veleposlaništvo in pravijo: »Oh ne, zakaj vendar želite vi Finci pokvariti naš čudoviti slovenski ugled?«

.....

M: Na vrsti je naslednji intervju. Bomo videli, kako bo z denarnico.

POGOVOR Z DRAGUTINOM MATEJEM

Maria: Ali slovenska policija dobro opravlja svoje delo?

Mate: Da, mislim, da naša policija dela dobro. Skozi preiskavo, do katere imam pravico in sem jo izvedel prejšnji teden, sem dobil poročilo in ugotovili smo eno napako, ki smo jo naredili na začetku, a ta napaka ni bistveno vplivala na celotno preiskavo. A jasno je, da bo slovenska policija ukrepala, če je kdo podal krive obtožbe zoper kogarkoli in vseeno mi je kdo to je. Delo policije mora biti profesionalno in nikoli ne bom vplival na to, da bi ustavili preiskavo na eni ali drugi strani. In prepričan sem, da bomo prišli do konca zgodbe, preprosto zato, ker nihče, ne v Sloveniji, ne na Finskem, ne v Avstriji te zgodbe ne more več zaustaviti. In to je zelo dobro.

Maria: Moram vam dati tole darilo.

Mate: Res? Jaz pa nimam nič za vas.

Maria: Vseeno je. Je nekaj zelo čudnega.

Mate: Ne, sploh ni čudno. Zelo lepo je. Dal ga bom skupaj z drugim darilom, ki ga imam. Nož, na katerem piše Ministrstvo za obrambo republike Finske.


(po intervjuju z ministrom za notranje zadeve, na Tromostovju:)

M: Najboljša trditev je seveda ta, da je v ozadju skrivna zveza narodnih demokratov, torej da so socialni demokrati delno zmanipulirali Mikaela Jungerja in da je treba zdaj narediti takšen program proti trenutni vladi, da demokrati ne bi zmagali na volitvah. Tako nekako. Jaz pa grem zdaj z denarnico spet intervjuvat ...

POGOVOR Z BARBARO BREZIGAR

Maria: Ste med sestankom odbora za obrambo glede afere Patria. Kaj je bilo najtežje vprašanje, na katerega ste morali odgovarjati?

Brezigar: Zelo težko je razložiti politikom, kakšne so naše pristojnosti, saj tega nočejo slišati. Kot poklicna tožilka težko govorim s politiki. Njihovi interesi so drugačni in sprašujejo vprašanja. Ne morem ogroziti preiskave in tega nočem storiti in nočem razlagati, kaj tožilec dela v primeru, da bi upravičila njegovo delo, saj to lahko ogrozi preiskavo, zato jim skušam razložiti, kakšno je naše delo. A nekako imam občutek, da ne razumejo.

Maria: Rada bi vam dala majhno stvar. Morda vas bo razvedrila, preden se vrnete na sestanek.

(na Brniku:)

M: Nisem se srečala z obrambnim ministrom. Nič ne de, saj tako ali tako govori francosko, poleg tega pa so mi pošla tudi darila. Oh, saj res ... Še vedno imam pri sebi tisto denarnico, ker nisem našla dovolj sumljivega kandidata. Mogoče jo odnesem na Finsko. Razmišljala sem, v kateri fazi darilo postane podkupnina.

V STUDIU:

M: Tule je torej denarnica iz jelenovega usnja ... Ali jo boš potrebovala, Ritva?
Ritva (bivša tožilka, v nadalnjem besedilu: R): Ja, seveda, hvala.
M: Še potni list, če boš šla v Slovenijo.
R: Hvala.

M: Torej, Ritva, kdaj darilo postane podkupnina?

R: No, kadar koli. Na vsak način pa takrat, ko mi daš darilo z namenom, da ti bom jaz zato dala prednost ...

M: Na primer, da boš dala dobre odgovore?

R: Ja, na primer, da bom dala dobre odgovore. V tem primeru si vsekakor tvegala, ko si mi dala denarnico. Ko si poudarila, da je to jelenovo usnje, si s tem sporočila, da darilo postane podkupnina takrat, ko je zelo dragoceno. To sâmo po sebi ne drži, kajti tudi 1 evro je lahko podkupnina, če obstajajo elementi kaznivega dejanja.

M: Dobro. Kaj bi si morala misliti o tej knjigi, ki mi jo je dal premier Janez Janša in v kateri je govora o njegovih junaških dejanjih, in kaj bi si morala misliti o kovancu, ki mi ga je dal slovenski notranji minister? V tem kovancu je lepo vgraviran njegov podpis ...

R: Kaj bi si morali misliti vi?

M: Ja, jaz.

R: Vam pravzaprav ni treba misliti nič, če pa bi bila jaz še vedno v službi tožilke, bi lahko začela razmišljati o tem to in ono ...

M: No in kaj bi si mislili?

R: No, začela bi raziskovati vsaj, kaj se je pripetilo med vami in kako se boste vi (Marija) potem obnašali do teh oseb, ki so vam dale ta darila. Tu je izpolnjen še en pogoj, namreč ta, da ste prejeli darilo med opravljanjem službenih dolžnosti. To je pač vaše delo.

M: Oh, pa je bilo res med opravljanjem službenih dolžnosti!

R: Tu je zdaj seveda pošiljanje daril na mestu.

M: No, dobro, bomo videli, ali bo šlo tole v Slovenijo.

R: Lahko greste tudi v Slovenijo – zakon je tam enak kot pri nas.

M: Ja, mogoče pa ...

R: Zdaj bi bilo dobro, da se mene izogibaš ...

M: Finska je, kot kažejo raziskave, najmanj skorumpirana dežela. Kako nepokvarjeni smo pravzaprav?

R: Obstaja mednarodna raziskava, ki kaže, da se Finska skupaj z Dansko že nekaj let uvršča ... da je dosegla najboljše možne rezultate. Toda te raziskave se precej kritizira. Vsebujejo namreč vprašanja, ki korupcije ne osvetljujejo zelo poglobljeno. Korupcija je seveda vse kaj drugega kot to, da si mi dala usnjeno denarnico ali da dobiš pisma od nekod. Korupcija so kartelni in monopolni dogovori ter politično kadrovanje, korupcijo srečamo tudi pri prostorskem načrtovanju, podeljevanju gradbenih dovoljenj ...

M: Tole gradbeno področje me pa zanima. Ali ne gre tu zlasti za take stvari, kot so na primer prijateljske usluge?

R: Seveda.

M: Kakšen primer?

R: Ja, gre za neposredno menjavo denarja. Torej za volitve se nameni denar in ko spremljamo dogajanje, vidimo, da se delajo razna prostorska načrtovanja, podeljujejo se določena gradbena dovoljenja ... Toda na Finskem se pri podkupovanju in korupciji denar ne uporablja prav veliko, saj imamo združbo dobrih prijateljev, v okviru katere se dogajajo vsa obdarovanja in se dajejo druge ugodnosti, ne denar.

M: Na primer?

R: Službe sorodnikom ali pa dá kdo otroku svojega prijatelja dobro službo. Ali pri socialnih stanovanjih ... Najboljša stanovanja so šla otrokom prijateljev direktorja banke, najboljša stanovanja vedno uberejo to pot – od enega prijatelja k drugemu ...

M: Ali imaš ti, Sofi, kakšne izkušnje z mrežo dobrih prijateljev ali morda z omrežji dobrih prijateljic?

Sofi: (odkimava)

R: Ja, zdaj se začenja pri nas razvijati tudi mreža dobrih prijateljic. Pri kadrovski politiki so se začeli pojavljati tovrstni simptomi.

Sofi: Na Finskem to počenjajo umetniki in uredniki. Slednji poznajo drug drugega in umetniki poznajo drug drugega in ... Pravzaprav v tako majhni državi (Finski) na katerem koli področju slej ko prej vsi poznajo drug drugega. Zato je veliko pravno diskvalificiranih oseb. Toda ali v resnici delujejo pravno diskvalificirano?

R: Ne ... Sicer pa pravilno sklepate, torej to, kar pravite, predpostavlja mrežo dobrih prijateljev in prijateljic. Dejansko gre takole: v tako majhni državi, kot je Finska, se vsi, ki spremejajo odločitve, poznajo, kot na primer umetniki ... Tako se ta majhen krog sklene.

M: Mega! Se bo primer Patria kdaj rešil, se bodo kdaj našli dokazi in priče? Moram prebrati še tale komentar bralca slovenskega spletnega časopisa. Komentar se nanaša na moj obisk v Sloveniji: »Ha ha, ali si Janša res predstavlja, da ga bo finska vlada ubogala in plesala, kakor bo on igral! Skorumpirani idioti! Finske pizde o naših volitvah prenašajo (po medijih), kar se dogaja v naši klinčevi državi! Njim je bolj važno to, kako in s kom bodo pijančevali naslednji konec tedna!!!«