V Šoštanju je bila najvišja koncentracija 962 mikrogramov žveplovega dioksida dosežena 18. julija med 17.30 in 18. uro, na Velikem Vrhu pa 545 mikrogramov 16. julija okoli 9. ure. Vodja službe za ekologijo v TEŠ Egon Jurač je povedal, da se podatki beležijo vsakih deset sekund, objavljen podatek pa pomeni povprečje polurne koncentracije.
Na spletni strani TEŠ so podatki sproti objavljeni za vsak dan v letu že nekaj let, širše javnosti pa podjetje ni dolžno obveščati o prekoračitvah mejne vrednosti, niti dajati nasvetov, kako naj v takih primerih ravnajo občani. Po pravilniku o monitoringu kakovosti zunanjega zraka, ki velja od maja letos, je obveščanje prebivalstva v pristojnosti ministrstva, vendar pa po nam dostopnih podatkih ministrstvo te naloge ne opravlja tako kot denimo v primeru prekoračenih vrednosti ozona.
Šoštanjski župan Darko Menih podpira predlog o sprotnem obveščanju prebivalcev, zato namerava občina zaprositi TEŠ, da bi vzpostavila računalniško povezavo in dostop do podatkov. "Do zdaj ima to možnost sprejemanja podatkov le mestna občina Velenje, ki pa nam jih pošilja enkrat na mesec v obliki poročila," pravi Menih. Napovedal je, da bo občina storila vse, da se znova vzpostavi ažurno obveščanje prebivalcev.
Emisije žveplovega dioksida so se v zadnjih 20 letih na vplivnem območju TEŠ zelo zmanjšale zaradi številnih okoljskih ukrepov, še vedno pa so prvi trije stari bloki veliki onesnaževalci. "Občasno imamo težave, saj pri starih blokih še obstaja kombinacija mokrega in veliko manj učinkovitega suhega čiščenja dimnih plinov in zato se pojavljajo višje koncentracije. Sproti ob prekoračitvah ukrepamo tako, da zmanjšamo moč delovanja, seveda pa pri tako velikem sistemu tega ni mogoče storiti v trenutku. Načeloma pa je stanje veliko boljše, kot je bilo v preteklosti, saj gre zdaj v zrak od 7000 do 8000 ton na leto, leta 1983, ki je bilo najslabše leto, pa je šlo v zrak 123.467 ton SO
