V Sloveniji je že nekaj ponudnikov tovrstne telefonije, bolj kot zanje pa se po podatkih raziskav o rabi interneta uporabniki odločajo za računalniške programe, ki med drugim omogočajo tudi prenos govora. Izbira je pestra, prav tako pa možnosti, ki jih ponujajo programi, in zanesljivost, ki jo z njimi dobimo.
Skype
Avtor najbolj razširjenega programa za prenos govora po internetu je pred tem zaslovel s programom Kazaa za izmenjavo datotek (P2P). Tudi zato se Skype razlikuje od večine preostalih programov VoIP, saj je njegovo delovanje osnovano na peer-to-peer tehnologiji, to pa pomeni, da komunikacija ne poteka prek centralnega strežnika kot pri klasičnih omrežjih VoIP. Po zadnjih podatkih uporablja ta priljubljeni program že več kot sto milijonov uporabnikov. Skype je v resnici postal sinonim za klicanje prek interneta, saj lahko danes kupimo celo skype telefone, ki se prek USB priključijo na računalnik in tako računalniško neukim uporabnikom omogočijo enostavno uporabo.
Klici med uporabniki Skypa so seveda brezplačni, prav tako videoklici, s katerimi ima program kar nekaj težav. Klici na fiksna omrežja večine evropskih držav in Severne Amerike stanejo 0,02 evra, klic v Telekomovo omrežje v Sloveniji (kar je denimo uporabno med potovanjem v tujini) pa 0,06 evra.
Windows Live Messenger
Windows Live Messenger se je pred zadnjo posodobitvijo imenoval MSN Messenger in je z več kot 230 milijoni uporabnikov najbolj razširjen klepetalniški program. Čemu tolikšna priljubljenost? Integriran je v operacijskem sistemu Windows in je tako za povprečnega uporabnika prvi stik s programi za spletno klepetanje.
Razlog, da je svoje mesto našel tukaj, se skriva v tem, da že kar nekaj časa ponuja tudi pogovore prek interneta. Pri Microsoftu so ugotovili, da bi lahko zaslužili kak dodaten dolar, če bi omogočili tudi klice na fiksne telefone, kar so s prihodom Live Messengerja tudi storili. Po trenutno dostopnih podatkih so cene tovrstnih klicev enake kot tiste pri Skypu, je pa res, da je storitev klicanja na fiksni telefon očitno šele v testni fazi, saj se nikakor ni mogoče dokopati do celovitega cenika.
Google Talk
Dokaj pozno, šele lani, se je na trg VoIP s programom Google Talk podal tudi spletni gigant Google. V nasprotju s svojimi preostalimi izdelki je tu v zelo nezavidljivem položaju. Razen integracije z Googlovim računom za e-pošto ne ponuja ničesar posebnega. Omeniti velja, da lahko znotraj poštnega predala Gmail klepetamo z uporabniki Google Talka brez uporabe samega programa, kar pride prav v primerih, ko na internet dostopamo od drugod. Tudi obrnjeno sodelovanje je uporabno, saj med uporabo programa dobimo obvestilo, ko pride v poštni predal nova elektronska pošta.
Pri VoIP-u se lahko za zdaj pohvali le z možnostjo pc-to-pc, kar pomeni, da je omogočeno le glasovno komuniciranje z drugimi uporabniki tega programa, ki pa jih je za Google nenavadno malo. Uradnega števila uporabnikov Google ne razkriva, neuradno pa je mogoče izvedeti, da jih je le okrog sedem milijonov. Zanimiva posebnost programa Google Talk je glasovni predal, kjer lahko v času uporabnikove odsotnosti pustimo glasovno sporočilo, dolgo do 10 minut, to pa se shrani v e-poštni račun Gmail v obliki datoteke mp3.
Yahoo Messenger with Voice
Gre za enega prvih klepetalniških programov, ki je lani, ob poplavi VoIP programov, doživel tehnično in tržno prenovo, zaradi katere je dobil pripono "with voice". Z njim lahko poleg klasičnega klepetanja torej tudi telefoniramo z drugimi uporabniki, od letošnjega poletja naprej pa je v sodelovanju z Microsoftom to omrežje priključeno v Live Messenger, kar odpira popolnoma nove razsežnost. Omrežje s približno 140 milijoni uporabnikov se je namreč tako pridružilo mreži 230 milijonov ljudi ter tako ustvarilo največje chat in VoIP omrežje na internetu. Klici na fiksne telefone so zelo ugodni in tako lahko kličemo v Sydney za samo 0,015 evra, v Zagreb denimo za 0,049 evra, kakršna je cena tudi za klice na slovenska fiksna omrežja.
VoIP Buster
VoIP Buster se po videzu in uporabi bistveno ne razlikuje od konkurence. V resnici je precej nerazpoznaven program, ki pa dejansko omogoča to, o čemer drugi le govorijo, in kar omogočajo le pri klicih med osebnimi računalniki - brezplačno klicanje. V nekatere države lahko na fiksna in mobilna omrežja kličemo popolnoma brezplačno, brez kakršnih koli plačil, tudi naročnin. Omejitev velja le na časovni ravni in znaša največ pet ur pogovorov na teden v omrežja, za katera veljajo brezplačni klici. Tako bo klic v Sydney brezplačen, prav tako klic v Tokio, za klic v Zagreb in Slovenijo pa boste plačali 0,012 evra. Ob tem velja izpostaviti, da so tudi klici na fiksno omrežje naših severnih sosedov Avstrijcev na seznamu brezplačnih, kar bo marsikomu bistveno prihranilo telefonske stroške.