Homoseksualnost in lezbičnost je v naši družbi eden najstarejših tabujev. Malo je k temu pripomogla močna katoliška cerkev, malo nizka stopnja splošne izobrazbe, malo pa splošna zaprtost naše družbe. Vseeno pa so geji in lezbijke hitro odkrili moč novih medijev in jih s pridom izkoriščajo v namene komuniciranja, razglašanja in odkrivanja.
Za Dnevnik.si smo se pogovarjali s tremi lezbijkami, ki predstavljajo močno jedro slovenskih lezbičnih blogov. Zakaj pišejo, kakšni so odzivi javnosti ter ali so same pisateljice mnenja, da lahko preko tega medija vplivajo na javno mnenje ter dojemanje lezbijk in gejev v širši družbi.
Andreja ter Drejček in trije marsovčki – Ljudje se ne zavedajo moči bloga
Andreja je najbolj odkrita blogerka trojice. „Povem tako, kot mislim in se pri tem redko oziram na druge,“ pojasnjuje. Na njenem blogu se bralec lahko sooči z drejčkovimi političnimi prepričanji, pa tudi z bolj osebnimi zapisi. „Ko se zbudim,“ piše „je najlepše čutiti njeno nogo, kako se drgne ob mojo in kako me počasi boža po glavi.“
Drejček je blog začela pisati iz lastnega veselja. „V bistvu sem potrebovala neko mesto, kjer sem se lahko izražala in papir je bil enostavno premalo privlačen. Moj dnevnik bere veliko ljudi in poleg lastnega zadovoljstva upam, da tudi ostali ljudje nekaj odnesejo od mojega pisanja.“
Razloge za tako malo število gejevskih in lezbičnih blogov Drejček vidi v slovenski mentaliteti. „Če vzameva za primer parado ponosa. Po raziskavi Romana Kuharja je v Sloveniji okoli 250.000 gejev, lezbijk in biseksualcev. Na parado nas je prišlo mogoče 150. Ko sem se pogovarjala z ljudmi zakaj niso prišli, je bil eden najbolj pogostih odgovorov: "Ah, saj je brez veze." Enako je mnenje o blogih. Kaj pa lahko spremeniš? A ni škoda energije in časa? Ni važno, koliko primerov dobrega ti daš tem ljudem... še vedno bodo razmišljali enako. Ne vem, mogoče je to del fatalistične slovenske identitete, ki pravi, da karkoli naredimo, je tako ali tako brez veze, ker nas bodo čisto enako pohodili".
Ana in Rat-on-crack – Blogerji pišemo o bedastih, a za nas same zelo pomembnih stvareh
Ano bi lahko označili kot „blogerko na terenu“. Trenutno se namreč nahaja na Portugalskem, posebne ciljne skupine pa nima, saj po njenih besedah „...glede na to, da iskalniki na moj blog usmerijo tudi ljudi, ki iscejo modele traktorjev in neveste iz Rusije, mislim, da ni posebne skupine za moj blog.“
Tudi ona nima posebnih negativnih izkušenj s bralstvom v smislu tabujev, se pa po njenih besedah ne razkriva prav pogosto. „Na blogu namreč ne omenjam pogosto, da sem lezbijka. Mislim, da sem s to besedo omenila ravno enkrat. Ne, ker bi se sramovala, ker se ne. Čisto preprosto zato, ker mi je moja spolna identiteta že od pubertete totalno razumljiva zadeva in omenjati to vsakih pet minut, bi bilo brezveze, ker tudi pri predstavljanju v živo tega dejstva ne omenim v prvi sapi.“
Alternativka in Blodnjak – Blogi spravljajo temo lezbištva v javnost
Alternativka se pomembno razlikuje od preostalih gostij v tem članku, saj je blog pred kratkim prenehala pisati in ga izbrisala. Razlog? „Blodnjak sem nehala pisati zato, ker sem ugotovila, da ne vpliva dobro na mojo osebnostno rast. Povrhu vsega sem več časa preživela na internetu, namesto da bi počela druge stvari, ki me izpopolnjujejo.“
Slovenci po njenem mnenju veljamo za tolerantne bralce blogov. „Izkušnje niso bile nič posebnega v smislu razlikovanja od pisanja nelezbičnega bloga in razen enega izrazito negativno nastrojenega bralca, ki se je kot tak pojavljal tudi na negejevskih blogih. Sicer nisem imela nobenih negativnih izkušenj/mnenj/napadov zaradi spolne usmerjenosti.“
Vseeno pa Alternativka meni, da je „na splošno slovenska javnost do lezbijk malenkost bolj prizanesljiva kot do gejev, saj sem včasih dobila občutek, da nekateri moški moj blog berejo samo zato, ker čakajo kakšne "juicy lesbian details".
Blog vidi kot odlično priložnost za komunikacijo. „Blog je odlično orodje za komunikacijo in razglašanje načel, vendar menim, da so za debatiranje in poglabljanje o načelih in vrednotah še vedno efektivnejši in primernejši spletni forumi.“
Tujina in Slovenija
V tujini se lezbični in gejevski blogi združujejo v posebne skupine, ki tako omogočajo lažji pregled in dostop, v Sloveniji pa zaenkrat trenda združevanja ni čutiti. „Dokler se ljudem ne bo posvetilo, da z udeležbo na dogodkih in s pisanjem blogov predstavljaš sam sebe, kot del celote in da s tem prispevaš k "naši" integraciji“ meni Drejček „do takrat bo na tem področju bolj "švoh", saj je problem že pri paradah ponosa.
Kako to spremeniti?
“Z še večjim reklamiranjem blogov, s pojavljanjem v medijih, ki jih večina od "nas" bere (Oznanila), mogoče predavanje v sklopu Legebitre. Vsekakor je to zelo neznano področje, ki bi se ga dalo izkoristiti,“ meni Drejček.