Slovenci smo nori na avtomobile. Drži? Če pogledate po naših ulicah in cestah, se boste s trditvijo verjetno kar strinjali. Koliko dragocene pločevine se premika naokrog! Saj ni pomembno, če kdo postrga zadnje prihranke z računa in zraven vzame še kredit, pomembno je, da se lahko postavi z avtomobilom, ki mu ga drugi zavidajo.

Slovenija vse od časov osamosvojitve velja za deželo, katere prebivalci imajo skorajda romantičen odnos do motornih vozil. V državi z nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev je bilo po uradnih podatkih konec aprila registriranih zglednih 1,076.595 osebnih vozil. Številka, ki Slovenijo uvršča med dvajset svetovnih držav z največjim številom avtomobilov na prebivalca. Še večjo ljubezen Slovenci izkazujejo traktorjem, kjer naj bi bili prvi na svetu (njihovo število se počasi približuje številki sto tisoč), vendar je to že druga zgodba. Krizni časi, ki jim v Sloveniji kar ni videti konca, so sicer nekoliko ohladili slovensko avtomobilsko ljubezen. Trgovci z avtomobili tarnajo, da se je prodaja vozil v primerjavi z lani znižala za kar štirinajst odstotkov. Zanimivo pa je, da upad prodaje ni tako velik pri nekoliko bolj prestižnih avtomobilskih znamkah. V Sloveniji so tradicionalno najbolj priljubljene nemške avtomobilske tovarne in med ljudstvom je krožila urbana legenda, da je Slovenija država z največ beemveji na število prebivalcev na svetu. Toda Slovenci smo menda bolj naklonjeni neki drugi uveljavljeni nemški avtomobilski znamki.

Mlade avtomobili zanimajo manj

"Za BMW nimam podatkov. Glede audijev pa je Slovenija na število prebivalcev prva na svetu," pojasnjuje legenda slovenskega avto-moto športa Brane Küzmič, ki se že leta ukvarja tudi z organizacijo treningov varne vožnje. Podatek o priljubljenosti audijev med Slovenci se morda zdi malce presenetljiv, toda kljub velikemu upadu prodaje novih vozil na slovenskem trgu, se audiji še vedno dobro prodajajo. Po podatkih Porsche Slovenija so v primerjavi z lani prodali za 8,6 odstotka več audijev ter izboljšali tržni delež za dobro četrtino. Njihovi najbolj priljubljeni modeli so audi A3, A4, Q5. Do konca lanskega leta je bilo v Sloveniji registriranih nekaj več kot 33.200 audijev.

Nekdanji večkratni državni prvak v reliju in promotor varne vožnje Küzmič meni, da velika naklonjenost Slovencev do nekoliko dražjih vozil sicer do neke mere pripomore k varnosti na cestah, saj je prednost boljših avtomobilov v tem, da imajo vgrajenih več elektronskih naprav, ki pomagajo pri varnosti, sestavljeni so iz boljših materialov in tudi sami proizvajalci vlagajo več truda v varnost. "Ali so vozniki boljših avtomobilov po pravilu tudi boljši šoferji, je težko reči. Dejstvo je, da dober avto pripomore k boljši in varni vožnji. Toda na koncu je voznik tisti, ki odloča o varnosti. Slovenci sicer nismo ne slabi ne odlični vozniki. Smo povsem povprečni. Na treningu varne vožnje na našem poligonu smo imeli že več kot dvajset tisoč tečajnikov in v primerjavi z vozniki na nemških in avstrijskih poligonih, ki sem jih obiskal, bi lahko dejal, da smo podobni vozniki in da ni neke pomembne razlike," slovenske voznike ocenjuje nekdanji profesionalni reli voznik. Vendar pa prihaja do nekakšnega preobrata pri odnosu do avtomobilov predvsem pri mlajših generacijah. "Bolj kot starejši me skrbijo mlajši vozniki, ki so malce bolj neopredeljeni do avtomobilov. Starejši vozniki smo imeli drugačen odnos do avtomobilov in smo uživali v vožnji. Mladi generaciji je dandanes avto velikokrat le prevozno sredstvo od točke A do točke B. Vmes počnejo vse tisto, česar ne utegnejo storiti doma, v šoli ali v službi. Med vožnjo telefonirajo, pošiljajo SMS-sporočila in med vožnjo razmišljajo o vsem mogočem, namesto da bi bili osredinjeni na vožnjo." Avto tako postaja zgolj nekakšno nujno zlo, ki ga pač potrebujemo za osebni transport, saj je še vedno najhitrejše prevozno sredstvo v naši državi.

Z mlajšimi generacijami se očitno spreminja tudi odnos do prestižnih in dragih avtomobilov, ki so v preteklosti veljali za enega najbolj očitnih statusnih simbolov. "Vsaka generacija ima svoje specifičnosti. Mlajše generacije ne razmišljajo več toliko o nabavi prestižnih vozil, ki dosegajo ali presegajo ceno stanovanja. Časi se pač spreminjajo," pravi Küzmič in dodaja, da je Slovenija pač majhna država in posledično majhen avtomobilski trg, kjer si bo peščica kakšnih sto ali dvesto posameznikov še vedno lahko privoščila prestižne avtomobile.

Toda takšnega postavljanja z dragimi avtomobilskimi lepotci, kot je bilo v po osamosvojitvenih in še posebno v predkriznih časih, najbrž ne bo na naših cestah nikoli več. Na eni strani so ljudje zaradi posledic krize stopili na bolj realna tla. Küzmič meni, da je šlo po osamosvojitvi za uresničevanje neizpetih želja po nečem, česar si ljudje v prejšnji državi niso mogli privoščiti. Na drugi strani pa so današnja vozila, tudi tista iz vzhodnih držav, bistveno bolj kakovostna kot nekoč. "Dejstvo je, da so sedanji avtomobili narejeni tako, da praktično ni več slabega avtomobila. Nekateri so res boljši, vendar slabih ni in so tudi veliko bolj vzdržljivi," dodaja Küzmič in se ob tem spominja, da je bilo treba včasih avtomobile veliko pogosteje voziti na servise in da so bili potrebni večkratni obiski pri mehaniku, da je avto sploh prestal tehnični pregled. "Tehnologija je strašansko napredovala. Zdi se, da razvoj pri avtomobilizmu še hitreje napreduje kot na številnih drugih področjih."

Prevladujejo porscheji

Številni lastniki avtomobilov srednjega višjega razreda, športnih terencev ali športnih kupejev so se zaradi kriznih časov morali odreči svojemu štirikolesnemu ponosu, ker pač niso bili sposobni odplačevati finančnega najema ali pa so stroški vzdrževanja tako rekoč čez noč postali previsoki. Kljub temu v Sloveniji še vedno prodajo na leto več kot tisoč osebnih avtomobilov, ki so cenjeni od 50.000 evrov navzgor. Na osrednjem slovenskem portalu, namenjenem trgovanju z avtomobili, Avto.net je med ponudbo tako novih kot rabljenih avtomobilov približno 50 takšnih, ki presegajo ceno 100.000 evrov. Najvišjo ceno dosega aston martin, katerega cena je postavljena na 330.000 evrov. Prodajalcu Kreativni najemi, d.o.o., je lani celo uspelo prodati takšno razkošno športno vozilo. Direktor Kreativnih najemov Zdravko Poljašević razlaga, da takih dragih vozil nimajo na zalogi, temveč organizirajo ugodno nabavo tako za slovenske kot tuje kupce. V Slovenijo predvsem uvažajo vozila višjega srednjega in visokega razreda, druga vozila iz njihove ponudbe pa v glavnem izvažajo. Sicer pa trenutni krizni časi niso naklonjeni tovrstnim avtomobilskim poslom. "Kako je bilo včasih, ne vem, saj je naše podjetje v tem delu šele pet let. Dobrih časov v avtomobilskem poslu ne poznam. Že takrat je bilo slabo, zdaj pa je vse slabše," pravi Poljašević.

Najbolj priljubljena vozila prestižnih avtomobilskih znamk v Sloveniji so porscheji, saj jih je po podatkih Porsche Slovenije pri nas registriranih več kot 800. Sledijo jim jaguarji, ki jih je v Sloveniji okoli 550. Med bolj priljubljenimi so tudi "športniki", kot so italijanski ferrariji in maseratiji. Lastniki približno 25 tovrstnih vozil se družijo v slovenskem klubu Scuderia. "V Sloveniji je razumevanje ferrarijev zunaj okvirov formule 1 vendarle še nekoliko nepravilno in ljudem se trudimo predstaviti to kultno italijansko znamko superšportnih vozil kot skupek bogate tradicije, umetnosti in najsodobnejših znanstveno tehničnih dosežkov. Večina lastnikov kluba Scuderia Slovenija je dolga leta trdo in kreativno delala, da so uresničili svoje sanje," pravi soustanovitelj kluba Blaž Štefe.

Kako drago je postati lastnik takšnega prestižnega športnega avtomobila? Deset let stari ferrariji so cenjeni od 60 do 80 tisoč evrov. Pri nekoliko mlajših, starih okoli šest let, se cena giblje med 80 do 120 tisoč evrov, medtem ko cene novih dosegajo številke do 340.000 evrov. Če gre za kakšno posebno serijo ali izvedbo, meje navzgor skorajda ni. "Stroški vzdrževanja vozila so povsem odvisni od voznika oziroma od njegovega profila vožnje. Če se bo s svojim avtom preganjal po dirkališčih, bo poraba goriva lahko presegla tudi sto litrov na sto kilometrov, prav tako bo izredno velika tudi obraba gum. Kdor pa se za potešitev svojih želja odpelje zgolj na izlet, bo lahko porabil petnajst litrov goriva na sto kilometrov, tako da stroški niso nujno visoki," pravi Štefe. Osnovno zavarovanje avtomobila tudi ni nujno kdove kako velik strošek, saj je cena obveznega zavarovanja primerljiva s povsem običajnimi vozili višjega srednjega razreda, razen v primeru, če ne gre za kasko zavarovanje, saj je pri tem upoštevana cena novega vozila. Cene servisiranja so seveda primerne ugledu blagovne znamke vozila.

Želje po prestižnih vozilih

Številka ferrarijev in maseratijev, ki so v lasti Slovencev, naj bi že dosegla trimestno cifro, in kot pravi Štefe, gre za nova vozila, kupljena po letu 2004. Za vse ljubitelje avtomobilov z znakom črnega konjička na rumeni podlagi v Scuderii organizirajo Maranello experience, kjer v Ferrarijevem rojstnem mestu Maranello obiščejo Ferrarijev muzej, tovarno izpuhov, bližnjo Modeno, omogočijo pa jim tudi vožnjo s pravim ferrarijem. Bolj premožni Slovenci, ki si pač ne želijo trajnega lastništva in s tem povezanih stroškov vzdrževanja nekaj 100.000 evrov vrednega vozila, si jih lahko za nekaj tisočakov za nekajkrat na leto najamejo prek Burye Superauto Cluba, ki ga je ustanovil znani slovenski borzni posrednik Bogdan Pušnik in zanj prispeval svoja ferrarija.

Več v tiskani izdaji!