Po naših informacijah podjetnik Borut Černe iz Trzina, ki je lastnik družbe Avto-moto Černe ni dosegljiv ne policiji in ne davkariji, predvsem pa bi se z njim rado srečalo nekaj sto oškodovancev, ki so pri njem bodisi kupili avto bodisi vzeli avto v tako imenovani poslovni najem. Na policiji so tradicionalno skopi s podatki. Martina Gramec, tiskovna predstavnica PU Ljubljana, nam je sporočila le, da "kriminalisti sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana v zvezi s sumom storitve kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti (osumljenih več oseb in gospodarskih družb), zbirajo potrebna obvestila v skladu z usmeritvami okrožnega državnega tožilstva. Ker predkazenski postopek še poteka, vam več podatkov v zadevi ne moremo posredovati."

V začetku leta so se dacarji začeli ukvarjati s poslovanjem Černetovega podjetja, sredi septembra letos pa je še policija začela preiskovati več primerov gospodarskega kriminala na tako imenovanem sivem trgu prodaje avtomobilov. Med osumljenci naj bi bil tudi Borut Černe, direktor podjetja Avto-moto Černe. Sumijo ga utaje davkov, policisti pa naj bi ga obiskali tudi na domu in opravili hišno preiskavo.

Je že tako, da cesar vedno zahteva svoje in da mu je treba plačati, kar meni, da mu pripada. Sum utaje davkov je bil očitno toliko utemeljen, da so davkarji blokirali Černetov račun, med njegovimi kupci avtomobilov pa je završalo. Drage avtomobile so kupovali tudi 30 odstotkov ceneje kot pri pooblaščenih prodajalcih, kar je bila posledica neplačanih davščin, in upravičeno so se ustrašili, da jim bodo davkarji potrkali na vrata.

"Prišli smo po vaše vozilo"

Na Davčni upravi Republike Slovenije nam zaradi davčne tajnosti konkretnega primera niso smeli komentirati, opisali pa so nam "tehnologijo" ukrepanja na sivem avtomobilskem trgu.

"V postopkih davčnega nadzora davčna uprava uporablja vse zakonske možnosti, da bi izterjala plačilo davka pri zavezancih, ki so davek utajili. V določenih primerih tako lahko davčni organ zavezancu, ki je davek utajil, omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem - tudi z motornimi vozili. Ta omejitev oziroma prepoved se vpiše v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Praviloma gre za motorna vozila, ki še niso registrirana in dana v promet. Končni kupci teh vozil bodo torej imeli težave že pri registraciji vozila. Sicer pa je v prvi polovici leta 2008 davčna uprava že izdala 58 sklepov o prepovedi razpolaganja z motornimi vozili, na osnovi katerih je bil opravljen vpis v omenjeni register. Celotni podatki za leto 2008 bodo znani v prvi polovici januarja 2009.

Bolj kot tisti trgovci, ki goljufajo državo, nas je zanimala usoda kupcev takšnih vozil.

"Davčna uprava lahko omeji ali prepove razpolaganje z motornim vozilom končnemu kupcu le v primeru, da je omejitev oziroma prepoved razpolaganja z motornim vozilom vpisana v register pri AJPES. Torej, če omejitev ni vpisana v register pri AJPES, davčna uprava ne more omejiti ali prepovedati razpolaganja z motornim vozilom. Torej končni kupec v tem primeru ne odgovarja za neplačane davčne obveznosti zavezanca za davek."

Ravno naivni pa niso mogli biti Černetovi kupci. Černe je ponujal forde, prodal pa je tudi pol ducata športnih avtomobilov BMW M3 s 30 odstotkov nižjo ceno kot v pooblaščenih salonih. Avtomobile je na trg pripeljal celo dva meseca pred njimi. Vse te "ugodnosti" bi poštenemu kupcu morale biti vsaj malo sumljive!

Visoke akontacije so izpuhtele

Kmalu se je izkazalo, da je bil Sandi Grubelič s svojim Trendom pred dobrima dvema desetletjema pravi amater v primerjavi z Borutom Černetom. Šele po blokadi računa Černetovega podjetja je prišla na dan vsa razsežnost njegovega poslovanja in globina finančne luknje, v katero je potegnil številne stranke.

Ukvarjal se je namreč tudi z oddajanjem avtomobilov v poslovni najem. Avtomobile je z lizinškimi pogodbami kupil pri osmih lizinških hišah, nato pa je uporabnikom zaračunal 30 odstotkov varščine in še letni najem (skupno 12 odstotkov vrednosti avtomobila). Uporabniki so za ta denar dobili na uporabo avto z zavarovanji in servisom vred ter plačevali mesečne obroke. A lizinške hiše, pri katerih je Černe najemal kredite za avtomobile in jih potem dajal v poslovni najem, zaradi blokade računa niso več prejemale denarja. Torej so postale lastnice avtomobilov.

Na nedavnem skupnem sestanku Černetovih dajalcev lizinga so se oglasili pooblaščenci šestih lizinških hiš, dveh pa ni bilo. Na mizi naj bi bil seznam skupno skorajda 200 vozil.

Kako vsaj za silo omiliti položaj takšnih kupcev, smo se pogovarjali z Borutom Simoničem, direktorjem NLB Leasingu, d.o.o., Ljubljana. Vprašali smo ga tudi, koliko vozil je Černe najel v njihovi banki. Po naših podatkih več kot 50.

"Gre za poslovne podatke in morate razumeti, da jih ne bomo razkrivali."

Menda je v šestih lizinških hišah, skupaj z vami, Černe najel skorajda 200 vozil, dve hiši pa nista želeli posredovati podatkov.

"Še manj lahko govorim o podatkih drugih," je bil skop Simonič.

Prav. Kako ste ukrepali in ali lahko pomagate ljudem, ki so pri Černetu najeli vozila?

"Vsa vozila smo zasegli, fotografirali in uradno ocenili. Nato smo vsem, ki so imeli ta vozila v najemu, ponudili možnost prednostnega odkupa vozil po ocenjenih vrednosti, oprostili pa smo jih stroškov lizinga in pologa ob morebitnem odkupu. Več kot polovica se je odločila za odkup. Rok za odločitev poteče te dni."

Polog, tudi do 30 tisoč evrov, ki so ga položili pri Černetu, pa bodo morali izterjati od njega?

"Tako je."

Novodobni roparji bank

Prava zgodba o razsežnostih poslovanja Boruta Černeta se lahko razplete le na sodišču, ko ga bodo oziroma če ga bodo izsledili in prijeli. O neurejenosti sivega avtomobilskega trga pa priča po razsežnostih sicer mnogo manjši primer, ki opozarja predvsem na še eno pomanjkljivost plačilnega sistema oziroma kontrole. O tem je pred časom poročala PU Ljubljana.

Več v tiskani izdaji!