Maščoba ni vedno maščoba

Dandanašnje življenje zahteva, da so ljudje vedno bolj prilagodljivi. Komaj se privadijo na neko domnevno nespremenljivo trditev, je ta že ovržena. Tako smo se že navadili, da pogosto merimo svojo telesno maščobo z indeksom telesne mase (Body Mass Index BMI), ki naj bi bila vrednost, ki jo dobimo, če svojo višino primerjamo s telesno težo. Rezultat, ki je manjši od 18,5, pomeni, da je naša telesna teža prenizka. Vrednosti med 18,5 in 25 veljajo za normalno, vrednosti med 25 in 30 pa pomenijo preveliko telesno težo. Kadar nam izračun pokaže več kot 30, se moramo zavedati, da smo že predebeli. Nedavne raziskave na univerzi v Mĕnchnu so pokazale, da je pomen takega izračunavanja telesne maščobe očitno precenjen. Ko gre za ocenjevanje zdravstvenih posledic čezkomerne teže, obstaja namreč veliko bolj zanesljivo merilo. Ameriška raziskovalna skupina je pri enajst tisoč moških in ženskah merila njihovo višino, telesno težo in obseg bokov in pasu. Zatem so kar osem let opazovali zdravstveno stanje teh oseb in ugotavljali, kako zanesljivo je po metodi BMI tveganje za bolezni ožilja in srca. Kar so slutili, se je tudi pokazalo. BMI za ugotavljanje takega tveganja sploh ni primeren. Visoki BMI nikakor ni napovedoval srčnega infarkta ali možganske kapi. Veliko zanesljivejša je bila metoda, po kateri so primerjali obseg pasu in višino telesa. Čim večji je bil obseg pasu v primerjavi s telesno višino, tem večje je bilo tveganje za srčni infarkt.