Na srečo je njen ati dober in potrpežljiv možak, svojo hčerko ima neizmerno rad. Takole pravi: "Z dobro voljo in ljubeznijo kar zmorem, četudi še pride kak dan, ko je hudo… Ampak prepričan sem, da bova skupaj zmogla, prebolela, pozabila."

Vse za Saro

Božnikov ata je pri hiši za vse sam, a se ne pritožuje. Ima štiriinšestdeset let, majhno pokojnino, nad zdraviliščem skromno, a čisto hiško, star avto, manjši vrt, še nekaj malega načrtov pa strašansko veliko volje. Odkar je Sara pri njem, se mu je življenje obrnilo na glavo, vse je podredil deklici in njenim potrebam. "Zjutraj jo peljem v šolo, popoldne grem ponjo, ker se boji psov in sem tudi sam tako bolj miren. Dvakrat v tednu jo vozim v Velenje, na pevske vaje in v glasbeno šolo. Tedaj sva na poti do večera, a sem zadovoljen, da ima tako veselje do igranja in petja ter da se s čim zamoti." V isti sapi pove, da bi ji moral kupiti večjo, osemdesetbasno harmoniko, ker je staro že prerasla, le tega ne ve, od kod naj vzame denar zanjo. "Denarja od pokojnine je komaj za sproti, kar naprej me nekaj zadene. Lani je klestila toča in sem imel škodo na avtu in hiši, tako nisem mogel nič privarčevati. Še dobro, da je zraslo nekaj zelenjave, so jabolka in orehi, za kakšno hitro pecivo se vedno najde dovolj surovin." Seveda tudi šola in prostočasne dejavnosti niso zastonj. Na srečo tretješolka nima težav z učenjem, najbolje ji gre matematika, malo manj slovenščina, zanima jo šport, kar je zaradi njenega živahnega značaja zelo prikladno, še najbolj ji je pri srcu rokomet.

Ni lahko, a gre

S pomočjo Iskričinega denarja je Božnik svoji hčerki uredil otroško sobico, stene prebarval v živahne rožnate barve in sestavil pohištvo. Mama Tatjana je prispevala denar za talno oblogo. Ženska živi v avstrijskem Gradcu, ima redne stike s hčerko, vsak dan se slišita po telefonu. Tu in tam pride na obisk, lani so bili nekaj dni celo skupaj na morju, a nič več. Marjan prizna: "Ne moreva živeti skupaj. Preprosto ne gre, četudi se zavedam, da bi bilo za Saro to najbolj sprejemljivo, saj je silno navezana na mamico." Kljub temu ali prav zaradi tega se Božnik trudi, da bi bil svoji deklici najboljši ata, kar ni vselej lahko. Tudi prizna, da mu z njo ni nikoli dolgčas. "Zavedam se, da je deklica prinesla s seboj slabo popotnico, trudim se, da bi ji ponudil tak dom, v katerem bi pozabila na begavo preteklost. Naredil bom vse, da bi bila tukaj srečna."

Na računu je red!

Oglasile so se nam upokojenke, ki se žal niso podpisale, rade prebirajo Iskrico, sočustvujejo z revnimi družinami, le nad "slabo" porabo solidarnostno zbranega denarja se pritožujejo. Takole pravijo: "Zakaj imate vedno toliko denarja na računu? Vas ne boli srce, vas ne daje vest, ko denar leži neporabljen v banki, nekaterim bi pa veliko pomenilo morda že sto evrov pomoči? Same smo že tudi dale kaj za Iskrico, zdaj bomo pa počakale, da se tu naredi ‚red’ in začnete denar sproti razdeljevati, tako kot tudi sproti prihaja. Lepo bi bilo, če bi to vaše ‚početje’ obrazložili ljudem, ki pridno nakazujejo denar za vašo Iskrico."

To naše "početje" bomo seveda z veseljem obrazložili ne le anonimnim upokojenkam, ampak številnim dobrotnikom in vsem našim bralcem. Takole: evre nakazujemo sproti in za določene namene, a vselej ni tako. Na našem računu, še posebno zdajle po božično-novoletnih praznikih, je denarja res veliko, a zgolj na videz. Naša najnovejša prevetritev računov je namreč pokazala, da smo Iskričinim družinam, o katerih smo v preteklosti pisali in katerim tudi denarno pomagamo, "dolžni" še najmanj 24 tisoč evrov. Kako? Številne družine s svojimi "projekti", kot so gradnje, prenove hiš, prošnje za stanovanja in podobno, namreč še niso tako daleč, da bi denar lahko porabile v takem smislu, kot smo se dogovorili. To pa je, da morajo od tega imeti največjo korist njihovi otroci, ki jim je Iskrica namenjena! Zato denar še kar "čaka" na našem računu. Glavnino - in to za gradbeni material - bomo izplačali na pomlad, denimo Budjevim, Macuhovim, Sukičevim, Jermanovim.

Stroga merila

Gashijevi z Gorenjskega, ki so pred nekaj leti pogoreli, še vedno nimajo nove lesene hiške, denar hranimo za otroško pohištvo. Za Friškove še tudi ni jasno, kje bodo živeli, denar za kopalnico čaka na našem računu. Tacigovi trije se še niso selili, Štimčevo dekle in nekaj drugih tudi ne. Nekaj Iskričinih otrok je moralo zaradi nevzdržnih razmer pod domačo streho medtem v rejniške družine, socialne službe pa še niso odločile, za katere potrebe bomo porabili ta solidarnostno zbrani denar. Čakamo! Za Bojano Omerzo in njena fanta je prišlo precej denarja za poplačilo visokega dolga do zavarovalnice, a doslej še nismo dobili številke trajnika, kamor bomo denar nakazali, prav tako čakamo na pomlad, da bo mama začela prenovo kopalnice.

Zavidljiva vsota je prišla pred novim letom tudi za Katjino invalidsko dvigalo, a pred pomladjo ne bodo začeli del. To je le nekaj najbolj znanih primerov. Tako je denarja, ki ga bomo delili med revne družine, v resnici le za okoli 25 tisoč evrov. Izkušnje iz preteklih let - potresi, poplave, toča, požari - so nas izučile, da moramo imeti v blagajni tudi nekaj prepotrebne "rezerve". Da bi vlagali v kakšne delnice ali v sumljive posle, nam tudi zaradi nekaterih razvpitih primerov ni prišlo nikoli na misel.

O tem, da bi denar kar razdelili (po kakšnem ključu neki, kdo bi o tem odločal?), se ne moremo pogovarjati. Pri Iskrici imamo svoja, dokaj stroga pravila. Zgodba vsake družine, ki je deležna Iskričine pomoči, mora biti objavljena v Nedeljskem dnevniku, po prejšnjem dogovoru z Rdečim križem, Karitasom, centri za socialno delo, krajevnimi organi in podobnimi. Ne moremo dovoliti, da bi denar, ki ga zbiramo največkrat po kapljicah, šel neznanim ljudem, morebiti v napačne roke, za dvomljive namene, za resnično ogrožene pa bi ga zmanjkalo.

Dobrotniki ne obračajo hrbta

Če ne bi delali tako, kot to počnemo že skoraj dvajset let, bi nam mnogi dobrotniki že zdavnaj obrnili hrbet, a nam ga ne, prej nasprotno. Zaupajo v nas, našo presojo in javno porabo denarja. In še, kdor nam ne zaupa, lahko denar še vedno nakaže za določeno družino, v najslabšem primeru pa mimo nas pošlje evre na njihov naslov. Ampak ne v pismu, kot se tudi dogaja, marveč prek banke ali pošte. Morebiti bi ga dali kar osebno, "na roke", tedaj bi se prepričali, v kakem živijo Iskričini otroci.

Tako so že velikokrat storile prav članice ljubljanskega Inner Wheell kluba, ki so ob lanski deseti obletnici 700 evrov namenile številni Iskričini družini Vogrinec-Vesel iz Kočevske Reke. Pred dnevi sta jih dve Nataši, Plausteinerjeva in Pezdirčeva, obiskali na domu in jih obdarili s koristnimi rečmi. Od gospodinjskih pripomočkov, posteljnine, odej in brisač za mamo Natašo, pa s knjigami, zanimivimi igricami, oblačili za otroke. Šolske nahrbtnike in igrače je prispevala naša Iskrica. Kočevskoreška Nataša in mož Alen imata skupaj kar sedem otrok, najmlajša Nikita se je rodila pred komaj dvema mesecema, Naja ima leto dni, Kimi dve leti, šestletni Nejc je prvošolec, leto starejši je Luka, Tea ima devet let in najstarejša Saša enajst. "Vsi so pridni, vsak je nekaj posebnega," jih sijočih oči hvali njihova mamica.

Bo družina na cesti?

Ni ji lahko. Zaradi stanovanjskih težav je že krepko ob živce, pred časom jo je obup za štirinajst dni položil v posteljo. Še dobro, da je za otroke v tem času poleg Alena skrbela še Iskričina botrica. Za kaj gre? "Čez kakšen mesec nam bo potekla najemna pogodba za stanovanje v Kočevski Reki, če nam je lastnik ne bo podaljšal, smo praktično na cesti. Že nekaj let moledujem, pišem prošnje, trkam na različna vrata, nikjer posluha, da ne rečem naklonjenosti. Rešitve za našo veliko družino preprosto ni. Lani smo, kdo bi vedel zakaj, izviseli pri dodelitvi občinskega stanovanja, čeprav bi vzeli tudi manjšega, kot nam pripada. Žal letos zaradi nesporazuma nismo niti na prednostni listi. Kočevskega župana Janka Vebra že poldrugo leto prosim, da bi se zavzel za nas in rešil našo stanovanjsko stisko, pa nikoli nima niti toliko časa, da bi se pošteno pogovorila. Pred časom je obljubil, da se bo nekaj že uredilo, a od tega ni še nič," razlaga Nataša.

S čaranjem skozi mesec

Vogrinec-Veselovi živijo dobesedno iz rok v usta, in to od denarne socialne pomoči, otroških dodatkov in rejnine. Stroškov za stanovanje je več kot petsto evrov, položnic od sto do dvesto evrov, Nataša mora včasih prav čarati, da zvozijo mesec. Da bi si lahko sami kupili stanovanje, da ne govorimo o kaki stari hiški, kar si želijo najbolj od vsega, ni niti sanjati. Zatorej javno sprašujemo kočevskega župana, zapriseženega socialnega demokrata, kaj bo konkretnega storil za veliko Vogrinec-Veselovo družino in predvsem kdaj! Da ne bi naklonjenost do veliko otrok ostala puhlica in skupek sladkih obljub za predvolilno rabo. Mami Nataši, ki tako lepo skrbi in vzgaja svojih sedem sončkov, pa želimo, da vendarle ne obupa!

Novoletna inventura

Leto je naokoli, številke ne lažejo, Iskrica je kot vedno dobro poslovala. V leto 2008 smo prenesli 29.849,53 evra, v vsem lanskem letu je 1754 darovalcev zbralo 116.187,85 evra, med Iskričine družine smo v vsem letu razdelili 92.621,99 evra. Tudi lanski december je bil za Iskrico nadvse uspešen, obenem pa najbolj bogat od vseh mesecev v letu 2008. Pozna se, da so nekateri naši bralci namesto voščilnic denar raje namenili revnim otrokom, prav tako so se z izdatnejšimi vsotami izkazala številna podjetja, med njimi Dnevnikova hiša. Kot je izračunal Alfred Pajestka (za vse finančne zadeve je kot običajno na voljo na tel. 04/201-39-31), je 330 darovalcev zbralo kar 25.940,56 evra, tako da smo imeli na prvi novoletni dan v naši blagajni skupno 62.096,47 evra. Na račun Iskrice je bilo iz naslova donacij iz dela dohodnine decembra nakazanih 275,43 evra, poleg tega so znašale obresti iz pozitivnega stanja na TRR 13,42 evra, nove obresti od depozita pa znašajo 69,60 evra.

Pomoč dobrih ljudi

Določenim družinam so naši bralci namenili denar takole: Črešnjovnjakovim po 50 evrov Ivana Rojnik iz Žalca, Zvonka Ilešič z Rakeka, 100 evrov Viktorija Stušek iz Bohinjske Bistrice; Dariu Čutiću iz Celja 40 evrov Slavica Miholič iz Kočevja, 100 evrov Julijana Bernik iz Ljubljane; za Budjeve iz Male Nedelje 20 evrov Jožica Lupše iz Maribora; za Gajškove 17 evrov Janez Zorko iz Maribora; za Horvat-Bosiljeve otroke iz Goričaka 17 evrov I. B. iz Celja, po 20 evrov Marija Fajfar iz Kranja, Vida Ravnohrib iz Novega mesta, Anica Arnuš iz Vidma, 30 evrov Loredana Leon iz Kamnika, 40 evrov Marija Arnuš iz Destrnika, po 100 evrov Ana Bešter iz Domžal, Julijana Bernik iz Ljubljane; Kocjan-Benetkovim je 60 evrov namenila Julija Klanšek iz Ljubljane; za Kolednik-Bratuševe 20 evrov Marija Oblak, 60 evrov Julija Klanšek iz Ljubljane; za Katjo Kotnik iz Ljubljane in njeno invalidsko dvigalo 20 evrov Ana Kremžar iz Ljubljane, 700 evrov skupina FMC, h.d., d.o.o., iz Ljubljane (namesto voščilnic), 5000 evrov Tridana, d.o.o., iz Ljubljane; za Nemečkove 20 evrov Andreja Golmajer iz Križ; za Omerove 60 evrov Julija Klanšek iz Ljubljane; za Tacigova otroka 15 evrov I. B. in Z. M. iz Celja, 20 evrov Marija Oblak z Rakeka, 30 Sonja Fabjančič iz Ljubljane, 40 Maja Zorin iz Podplata, 50 Veronika Lap iz Radomelj, 150 evrov Bruna Verce iz Ljubljane (namesto voščilnic), 400 evrov A-marketing, d.o.o., iz Ljubljane; za Verdel-Vrečarjeve 20 evrov Marija Oblak z Rakeka; za Vogrinec-Veselove otroke iz Kočevske Reke 700 evrov Združenje žensk Inner Wheell klub Ljubljana; za Zormanov avto po 10 evrov Rezika Zupanek iz Bučke, Rezka Murn iz Grosupljega, 15 evrov Bernard Gregorič iz Ankarana, 28 evrov Gregor Božič iz Leskovca pri Krškem; za Grandove 83,46 evra M. Š. iz Ljubljane; za morske počitnice Iskričinih otrok 1000 evrov Bogomil Živec iz Radovljice; Draga in Bogomil Živec iz Radovljice 200 evrov za dedka Mraza; za otroke, obolele za rakom, 20 evrov Franc Turk iz Velenja.

Za revne in bolne otroke so denar meseca decembra prispevali: 4,17 evra N. N. iz Škofje Loke, 5 evrov Terezija Kragelj iz Kanala; 7 evrov Amadeja Drenik iz Novega mesta; po 10 evrov družina Mlakar iz Železnikov, Breda Justin iz Žirovnice, Fanika Kumer iz Škofje Loke, Sonja J. Ardalič iz Dola pri Ljubljani, Roberta Lavrač iz Domžal, Olga Črmelj, Slavka Krek iz Gorenje vasi, Drago Kopušar iz Hrastnika, Brona Pristov z Jesenic, Franc Fajfar iz Kisovca, Milica Ertl iz Kočne, Maruša Lavtar, Marija Pirc iz Kranja, Terezija Kozlar iz Križevcev, Milena Hercog iz Laškega, Mija Baš iz Litije, Olga Bucik iz Lj. Polja, Marija Posavec, Milorad Vujovič iz Ljubljane, Verica Mesesnel iz Medvod, Mihaela Ogriz iz Mislinje, Vida Zver, Marija Pivar iz Murske Sobote, družina Lazar iz Nove Gorice, Lilijana Bešvir s Polzele, Miloš Žagar iz Postojne, Robert Kozel s Ptuja, Rozika Roškar iz Radelj ob Dravi, Marjeta Kalan iz Slovenske Bistrice, Ema Pundrič iz Solkana, Meri Kozelj iz Strunjana, Marjeta Bregar, R. Drnovšek iz Trbovelj, Gregor Dolenc iz Trzina, Marinka Šešet, Pavla Nared z Vrhnike (namesto voščilnic); po 13 evrov N. N. iz Hrastnika, Fanika Pirh iz Velenja; po 15 evrov Dušan Leskošek iz Bistrice ob Dravi, Marica Bavdaž iz Dobrovega v Brdih, Cilka Fišinger iz Gornje Radgone, Jožica Belej iz Rimskih Toplic, Vesna Piršič z Roba, Tatjana Podobnik z Rovt (namesto voščilnic), Vincencij Jerala iz Smlednika, Elica Nagode iz Velenja, Danica Larisi iz Zgornjih Gorij; 16,69 evra Jelka Blaznik iz Dravograda; 17,50 evra Jožica in Avgust Ilič iz Ljubljane; po 20 evrov Jožica Čufer, družina Benedičič iz Železnikov (namesto voščilnic), Pavla Strel, Tadej Demšar iz Škofje Loke, Erna Osojnik iz Črne, Marija Peklar iz Berdika, Janja Sinkovič z Bleda, Majda Debevec iz Borovnice, Cvetka Lapajne iz Deskel, Ivana Peterka iz Dola pri Ljubljani, Marta Pavlin, Marjeta Kranjc iz Domžal, P. M. Gradišar iz Dupelj, Ohra Jože Križaj, s.p., z Golnika, Marija Račko iz Gorice pri Slivnici (namesto voščilnic), Nevenka Zrnec iz Grosupljega, Ana in Jože Čepon iz Hotedršice, Mojca Stojan z Jesenic, S. M. iz Komende, Marinka Hočevar iz Krke, Andreja Štruc iz Laškega, Rudolf Vugrinec iz Lendave, Nada Malek iz Limbuša, Marjeta Divjak, Štefka Dejak iz Lj. Polja, Eva Dobrilovič, Milena Hudeček, Vida Urgl, Jožefina Gumpol, Anka Predalič, Julijana Marolt, Franc Moher, Janez Kupljen, Tamara Žitnik, Juras Paško, Martin Pobernik iz Ljubljane, Frida Novak iz Ljutomera, Roman Pirs iz Loga, Marija Ules iz Lovrenca, Dolenc, Marija in Lojze Jakša iz Lukovice, Ivan Nemec iz Maribora, Alojzija Gerhold z Mute, Tatjana Mohorič iz Nazarij, Bernarda Bajt, Anica Urbančič iz Novega mesta, Tine Jurkovič iz Ormoža, Ana Končnik iz Petrovč, Majda Ogrin iz Pirana (namesto voščilnic), Marjanca Bešvir, Marija Habjan s Polzele, Vlasta Bakič, s.p., Marija Gustinčič iz Portoroža, Barbara in Janez Slabe iz Preddvora (namesto voščilnic), Andraž Bergant iz Radovljice, Ljubica Tavčar iz Sežane, Milan Martinčič iz Senožeč, Aleksander Sedovšek iz Stare Loke, Gregor Dolenc, Habat iz Trzina, Ciril Bačer iz Vipave, Viljem Špeglič iz Vojnika, Olga Grampovčan z Vrhnike; 20,44 evra Dominvest, d.o.o., z Jesenic (dvakrat); 20,86 evra Olga Kamin iz Nove Gorice; 23 evrov Slavko Kunstek iz Grahovega; po 25 evrov Ivanka Malovrh iz Škofje Loke, Rezika Premelj iz Bohinjske Bele, Marija Odar iz Bohinjske Bistrice, Branko Redek z Brezovice, Zorka Lahajnar iz Cerknega, Janez Orehek, Mihael Lenček, s.p., Vida Opara iz Domžal, Andreja Calehar, Barbara Kranjec, Ana Godec iz Ljubljane, Marija Oblak iz Logatca, Marija J. iz Mozirja, Janez Kralj iz Murske Sobote, Magdalena Krajner iz Nazarij, Zorka Ivana Škrabl iz Novega mesta, Marija Plahutnik iz Podsmreke, Gizela Holsedl iz Rogašovec, Sonja Mravljak iz Slovenj Gradca, Milena in Rudi Klarer iz Trbovelj (namesto voščilnic); po 30 evrov Tanja Burjek iz Žirov, Mira Ravnik iz Bohinjske Bele, Kor - Marijan Kovačič, s.p., iz Brezij pri Grosupljem, Ohra Jože Križaj, s.p., z Golnika, Jožica Skok iz Idrije, Marjan Povhe, Ivica Marušič iz Krškega, Silva Rehbergar Lampe iz Kranja, Pirc, Ljudmila Širca, Jenko Erjavec, Vesna Kučič, Alenka Kurent, Milan Janežič iz Ljubljane, Popovič iz Maribora, Nasta Sešek iz Medna, Darinka Stankovič iz Nove Gorice, Dragica Furlan iz Sela na Vipavskem, Janez Mlakar iz Starega trga, družina Kastelic iz Trbovelj, Miroslav Mramor iz Velikih Lašč, Matej Vozel z Višnje Gore (dvakrat); po 35 evrov Roman Marčun, s.p., iz Domžal, Roman Šubelj, s.p., iz Dobrunj, Neka, d.o.o., iz Ljubljane; po 40 evrov Erna Mikuž iz Šempetra pri Gorici, Martin Viktor Kovačič iz Braslovč, Irena Vrbič z Brezovice, Egon Koštomaj iz Celja, J. Čerič iz Hoč, L. P. iz Izlak, Roža in Franci Grah z Jesenic, Stanka iz Kopra, Martin Kuralt iz Kranja, Marija Jakuš, Dušan Urbančič (za dedka Mraza), Alojz Vrečar iz Ljubljane, Waltraud Ferk iz Maribora, Katarina Hren iz Novega mesta, Anita Bizjak iz Postojne, Cvetka Dobravec iz Srednje vasi, Marta Mravljak iz Velenja, Vida Knez z Vrhnike; 42 evrov Feliks Fidler iz Dramelj; po 45 evrov Franc Rojnik iz Laškega, Elda Lavrič iz Ljubljane; po 50 evrov Ivanka Rojnik iz Žalca, Branko Balantič iz Žirov (dvakrat), Anica in Ivan Lorbek iz Šentjanža, Tatjana Zadel iz Šentvida, Marija Špeglič iz Škofje vasi, N. N. z Gorenjskega, Jožefa Pestotnik iz Črnuč, Janez Koblar iz Bohinjske Bele, Anica Okorn iz Bohinjske Bistrice, Leopold Merhar iz Brežic, Jože Konda z Brezovice pri Ljubljani, Irena Demšar iz Celja, Helena Zupan z Dola pri Hrastniku, Kumer iz Gorenje vasi, Simon Šutalo iz Grosupljega, Nada Tomažin, Marko Langus z Jesenic, Jožica Štrajhar iz Kamnika, Emilija Glavina iz Kopra: v spomin na Marijo Zega in v spomin na Tončko Žerjal, Bernarda Erzin iz Kranja (namesto voščilnic), Levoz, d.o.o., iz Lj. Šentvida, Ivanka Gasar, družina Kapele, Velimir Vardjan, Jože Cokan, Štembal, Ivica Žitnik, Ivanka Potočnik, R. M., Katarina Potočnik, Vida Kuštrin Curk, N. N. iz Ljubljane, Marinka Nik iz Loga, Andrej Krnc iz Novega mesta, Ivanka Čede iz Petrovč (namesto cvetja na bratov grob), Lea Posega iz Pivke, Ana Kordež, Emil Plajnšek s Prevalj (namesto voščilnic), družina Kozel s Ptuja, Melanija Andoljšek iz Ribnice, Anton Tepeš iz Rogaške Slatine, Andrej Hrovatin iz Sežane, F. S. iz Sevnice, Marinka Drašček iz Solkana, Marta Bečan iz Tržiča, Maksi Podlesnik, Jože Borovnik iz Velenja, Damjan Buščaj iz Vidma Dobrepolja, Liljana Čevdek iz Volčje Drage, Milena in Marko Žnidaršič z Vrhnike, Lojze Kalan iz Zgornje Besnice; po 60 evrov Duška Drev iz Celja, Emilija Glavina iz Kopra (v spomin na Stano Prelovšek Loredan), Jožica Konig, Mojca Trtnik iz Ljubljane; po 70 evrov Emilija Glavina iz Kopra (v spomin na Marijo Rudež), Vida Čertanec iz Ljubljane, Veronika Kosec iz Medvod; 71 evrov Maja Puh iz Celja; po 80 evrov Franc Ciperle iz Žabnice, Franc Sikošek iz Kamnika; po 100 evrov Katarina Bukovnik iz Šenčurja, Matej Zupan z Bleda, Vesna Arh z Jesenic, N. N. iz Kanala, Franc Smole, s.p., iz Komende, Emilija Glavina (v spomin na Alojza Franetiča), N. N. iz Kopra, Marjan Jakoš iz Dobrunj, Ana Sedej Preželj, Marija Us Krašovec, Nada Vilma Sfiligoj, Ivan Winkler, Jasna Flajs Verhovec (namesto voščilnic), vsi iz Ljubljane, Benton, d.o.o., iz Mengša, Mikrografija, d.o.o., iz Novega mesta, Bojan Novak iz Prestranka, Marta Kavčič iz Radovljice, Irena Keblič iz Slovenskih Konjic, Gabrijela Kuhar iz Središča ob Dravi, Nevenka Gabrijel iz Trebnjega, Kos z Vranskega; 120 evrov Megamik, d.o.o., iz Preddvora; po 150 evrov Emil Sredenšek, s.p., iz Celja, Franc Končan iz Domžal (namesto rož za pokojno sestro Cirilo), Dragica Kračina iz Kobarida, Marija Kacin Bedenk iz Ljubljane, Jože Dragan iz Slovenskih Konjic; 161 evrov Ma Ja Zupan, d.o.o., iz Domžal; 180 evrov Ivica Prosen iz Ljubljane (v slovo T. Ličef in R. Brznik); po 200 evrov Samo mi iz Bohinjske Bistrice, Nina Kodra iz Kamnika, Metka Hajdinjek iz Ljubljane; 250 evrov MKT Radej, d.o.o., iz Sevnice; po 300 evrov Ennes, d.o.o., iz Celja, Dušan Benko iz Ljubljane; 400 evrov odvetnica Aleksandra Janežič iz Ljubljane; 430 evrov Rextom, d.o.o., iz Novega mesta; 500 evrov Gradnje Grča, d.o.o., iz Notranjih Goric po 1000 evrov pa Pace, d.o.o., iz Kranja, Remius, d.o.o., in Dnevnik, d.d., iz Ljubljane.