Tatjana Mušič iz Generalne policijske uprave MNZ že vso delovno dobo dela na področju mladinske in otroške problematike. Z njo smo se pogovarjali o nevarnostih in pasteh, ki jim je skupni imenovalec pedofilija v času počitnic.

Ali se utegne naš tri, štiri ali deset let star fantek ali punčka znajti v objektivu pedofilov, ki prežijo s fotoaparati? Da o hujših nevarnostih ne govorimo.

"Ljudje smo danes bistveno bolj občutljivi in zaščitniški, ko gre za otroke, po drugi strani pa imamo bistveno več informacij. Dvajset let nazaj je bil človek s fotoaparatom na plaži izjema in tudi če je bil, smo razmišljali, da če sami nismo takšni, tudi drugi niso. A informacije, ki smo jih čedalje bolj deležni, so nas prepričale, da so tudi drugačni ljudje z nevarnimi nagnjenji. Statistika sicer kaže, da so bili primeri spolnih napadov na otroke redki in posamezni, vendar smo mislili, da se to pač dogaja v neki imaginarni Ameriki. Danes vemo, da se to dogaja tudi pri nas, in dejstvo je, da je za takšne storilce poletje idealen čas, kot ste omenili uvodoma. Mnogo golih otrok se podi po pesku ali kobaca v vodi. Poleg naših pedofilov poletje pripelje k nam mnogo turistov - ne zgolj s poštenimi nameni."

Samo mimogrede: mimo nevarnosti, ki zaradi takšnih ljudi prežijo na naše otroke, se je v zadnjih letih razpasel tudi seks turizem.

"Res je. Mnoge evropske države imajo opraviti z državljani, ki turistična potovanja v oddaljene države izkoriščajo za vdajanje prostituciji. Določeni del teh v daljnovzhodnih državah iščejo prav otroško prostitucijo oziroma iščejo zapuščene otroke na cestah in ulicah revnih držav."

Ti zločini res dobivajo globalne razsežnosti. Pa ste kriminalisti mednarodno povezani ne le pri iskanju storilcev, temveč tudi pri, recimo, obveščanju v slogu: "Naš pedofil povratnik je odpotoval v vašo državo…"

"To počnejo samo Angleži. Oni imajo zakon o preprečevanju spolnega nasilja. V omenjenem zakonu je tudi predpis o vodenju registra storilcev tovrstnih in sorodnih kaznivih dejanj. Potem sporočajo drugim državam o morebitnih potovanjih teh osumljencev, saj jim zakon omogoča takšen ali drugačen nadzor nad temi ljudmi. Določena kategorija teh storilcev se mora javiti pred odhodom iz države."

Linčati ali nadzirati?

Takšne informacije so lahko zelo dragocen preventivni dejavnik. Je slovenska policija kdaj dobila takšno informacijo?

"Seveda smo. Vendar smo v Sloveniji in v drugih državah ugotovili, da od tega nimamo posebne koristi, ker ne moremo ukrepati. Nimamo zakonske podlage, da bi kakorkoli nadzirali te ljudi. Še informativnega pogovora, recimo, ne moremo opraviti. Ne samo v Sloveniji, nikjer v Evropi in o tem se na evropski ravni res veliko pogovarjamo."

Razen ko se zgodi najhujše.

"Žal. Za zdaj to ni učinkovito, kot bi lahko bilo. Tako smo, recimo, pred časom od Angležev dobili obvestilo, da je njihov državljan, ki je v omenjenem registru ter ga glede napovedi slabo ocenjujejo, kupil nepremičnino v Sloveniji. Glede na naše predpise je za nas nedolžen tako kot vsi drugi. Da ne boste mislili, da vsi rinejo k nam. Druge države so jim mnogo bolj zanimive, pri nas je to posamičen primer."

Pa mislite, da bomo kdaj v Sloveniji imeli register takšnih storilcev, da bi tudi preventivno lahko storili več?

"Za zdaj tudi strokovnjaki dosledno zastopajo stališče, da se pravice ljudi, tudi takšnih storilcev, maksimalno ščitijo. Osebno pa pogrešam neko mejo ravnovesja med varnostjo pravic žrtve in storilca. Če takšen človek ogroža, recimo, otroka, bi se jaz zavzemala za več pravic na strani morebitne žrtve, ker so nas obenem polna usta o pravicah in o zaščiti otrok. Zato sem na dolgi rok prepričana, da se bodo stvari tudi pri nas spreminjale."

Za zdaj lahko le besedujemo o tem, ali je Anglija s tem zakonom manj demokratična od drugih držav.

"Po mojem ne gre za to, da so njihovi politiki manj demokratični, da so sprejeli takšen zakon. To je posledica, rekla bi, tega, da se jim je zgodilo ljudstvo. Njihovi ljudje so takšni kot mi - včasih bi koga celo linčali. Tako so se politiki odločili ravnotežje pravic premakniti v prid otrok oziroma žrtev tovrstnih kaznivih dejanj. To je bolje, kot da ljudje jemljejo zakon v svoje roke… Kot se je na hrvaški obali, recimo, nekajkrat zgodilo, ko so se krajani in turisti spravili na posameznike, ki so sumljivo fotografirali otroke."

Vendarle brez panike

Čeprav življenje in statistika dokazujeta drugače, nam ni treba zganjati posebne panike in kvariti ljudem misli na počitnice. Je slovenska policija pripravljena na pogostejše spremljanje dogajanj na plažah?

"Seveda je, policisti in policistke so in bodo pogosto na plažah."

Saj ne moremo imeti otroka na plaži oblečenega v kopalke s konca 19. stoletja?

"Kajpada! Ne bomo zdaj v vsakem človeku s fotoaparatom videli pedofila. Prav je, da ravnamo spontano, kot običajno. Na rob raznim pretiravanjem moram opozoriti na ne tako redke primere očetov, ki mi v pogovoru - veste, veliko obiskujem slovenske šole in se pogovarjam s starši - rečejo, da hčerkice pa niti slučajno ne bodo več tuširali. Na plaži pa sploh ne! To je druga skrajnost oziroma posledica vseh mogočih in nemogočih informacij o tej problematiki. Takšni očetje delajo res veliko napako s takšnimi strahovi. A niso samo očetje krivi, saj smo prišli do točke, ko naj bi bili vsi očetje potencialni pedofili.

Bi pa, ker se pogovarjava o preprečevanju in o pametni meri previdnosti, dodala, da naj starši na počitnicah imajo otroka na očeh, pa ne le zaradi pedofilov. Na počitnicah prežijo številne druge nevarnosti, tudi poškodbe. Kar pa zadeva neznance, je otrok, ki je blizu nas, varnejši. Bomo pač, če gremo v bife, manjšega otroka vzeli s seboj. Če naletijo na človeka, ki se sumljivo vede, išče neprimerne stike z otroki ali jih fotografira, ko to ni primerno, le obvestimo policijo ali pa ga vsaj preženimo."

"Odrasle" deklice

Ko govorimo o otrocih, naš zakon govori o meji 15 let, imamo še posebno "kategorijo", to so otroci, zlasti dekleta, po katerih videzu bi jih stežka uvrstili med otroke. Pa pride poletje, poletne noči, razigranost, nekaj pijače… In se izkaže, da je bil punca stara 15 let in nekaj dni ali tednov.

"Trdim, da je ena od pomanjkljivostmi našega kazenskega zakonika ta, da premalo upošteva konkreten primer. Očetov družinski prijatelj, ki se začne dobivati s punco, se ne more zagovarjati, da ni vedel, koliko je bila deklica stara, da ga je zapeljal njen ‚odrasli’ zunanji videz. In da se je zaljubila vanj, da sta se dobivala na skrivaj in podobno… Neredko se zgodi, da takšne punce zanosijo, takrat pa oče in mati znorita. Zlasti očetje.

Več v tiskani izdaji!