Mala luknja, skozi katero lije več sto milijonov

Velika sramota

Neplačevanje socialnih prispevkov za delavce, pokojninskih in zdravstvenih, je kljub dolgotrajni bitki sindikatov in jasni odločbi ustavnega sodišča še vedno velika težava.

In sramota. Vse večja. Po kazenskem zakoniku je to kaznivo dejanje, vendar ima ta zakon vgrajeno luknjo. Pravi, da mora biti za neplačevanje izkazan naklep. Zato tožilstva in sodišča zavračajo ovadbe ali pa ne izrekajo sodb. Vedno ugotovijo, da ni bilo naklepa, saj je pač kriza. Nataša Trček, glavna inšpektorica za delo, obupano pravi, da so nehali vlagati ovadbe, ker je v kazenskem zakonu vrzel, velika za eno samo besedo.

Franc Mihič je univ. dipl. inž. kemijske tehnologije. Večji del delovne poti mu je tekel v razvoju in trženju v ribniških in kočevskih podjetjih. Deloval je v Demosu, a politiko zapustil zaradi zanj spornega razvoja demokracije, predvsem nepotizma. Trdovraten borec za delavske pravice. Eno leto neupravičeno brezposeln, s svojo vlogo na sodišču izbori, da več kot 250 bivših zaposlenih Opreme le lahko dobi izhodiščne plače. Vrne se na ribniški Inles. Ko se zamenja uprava, v desetih minutah sprememba delovnega mesta in za 40 odstotkov nižja plača, mobing, odpuščen pet let pred pogojem za upokojitev. Tri leta pred upokojitvijo brez vsakega dohodka, nato 260 evrov nadomestila, pred štirimi leti upokojen.

Hude stiske

Mihič globoko razume stisko delavcev, ki jim delodajalci ne plačujejo prispevkov. Doživlja jo kot svojo: »Spremljam, spet prebiram – delodajalci niso plačali za 240 milijonov evrov socialnih prispevkov. Durs je lani izterjal le polovico denarja. Oblast, leva in desna, že več kot 20 let pelje delavce žejne čez vodo, ko jim pravi, naj vsak za preverjanje rednega plačevanja socialnih prispevkov poskrbi kar sam. Visoki uradnik Dursa jasno, brez zadržkov pove, naj delavci sami poskrbijo in preverjajo, ali so jim delodajalci plačali socialne prispevke, potem pa naj dajo pismeno prijavo.

Delavec je torej za goljufijo in storjeno mu krivico in oškodovanje kriv kar sam?! Kriv, ker verjame, da živi v pošteni državi! V sosednji Avstriji da zdravstvena zavarovalnica podjetnika, ki ne plača zdravstvenih prispevkov, takoj na sodišče, kjer mu preti stečaj. Tu, kjer imamo socialno državo v ustavi, pa takole?!«

Številne nepravilnosti

Hudo je, pa so se na sestanku dobili predsednik sveta ZPIZ Milan Utroša, predstavniki DURS Tomaž Perše, Andreja Stupar in Lilijana Rojko ter glavna inšpektorica za delo Nataša Trček:

Celotni dolg je na dan 31. decembra 2013 znašal 305 milijonov evrov. Včasih je učinkovit način izterjave že opomin, če ta ni uspešen, se izda sklep o davčni izvršbi. Zaradi splošne gospodarske situacije in povečane plačilne nediscipline je treba vse več prispevkov prisilno izterjati. Za socialne prispevke je bilo leta 2013 terjano približno 253 milijonov evrov, plačano pa 88 milijonov, preostalo je stvar nadaljnjih davčnih postopkov. Odpisi, odlogi in obročno plačilo pokojninskih ter zdravstvenih prispevkov niso več dovoljeni.

Davkarji so nepravilnosti kar nizali. Obrazci so davčnemu organu predloženi, vendar prispevki in akontacije dohodnine niso plačane, plače so izplačane neredno, z zamudo, posledično tudi dajatve. Nepravilno so izkazani datumi izplačila plač, plače zaposlenim niso izplačane oziroma le delno ali pa samo nekaterim delavcem, dobili so jih na roke, v gotovini, teh pa ni v obrazcih ali so izkazani nižji zneski izplačanih plač od resnično izplačanih, različna izplačila zaposlenim, kot so posojila, povračila stroškov za prehrano, potni stroški in kilometrine za službena potovanja, ki niso bila opravljena in so po vsebini plače, dvigi gotovine brez ustrezne dokumentacije, napačno obračunane nadure…

Sprememb pa ni

Delodajalci si privoščijo tudi izplačila kreditov lastniku družbe, ki so le prikrito izplačilo dobička. Vse to terja spremembe.

»Očitno so potrebne korenite sistemske spremembe zakonodaje tako na področju davčnih kot tudi drugih predpisov, ki ne bi smeli ustvarjati ugodnih razmer za pojav neplačevanja obveznih dajatev. Ministrstvo za finance je tak predlog že dobilo,« pravijo davkarji.

Nataša Trček, glavna inšpektorica RS za delo, je opisala podobne kršitve, kot so jih ugotovili davkarji. Inšpektorjev je premalo, s svojimi predlogi pa skušajo doseči take spremembe v zakonodaji, ki bi imele večje uspehe, kot jih ima nadziranje.

Zdaj 46 inšpektorjev s področja delovnih razmerij pokriva problematiko, ki jo ureja kar 45 zakonov. Ugotavljajo nove in nove kršitve. Skrbi jih, da so v letu dni prijave zrasle za kar 50 odstotkov. Niso več obvladljive. Lani so opravili skupno 10.958 inšpekcijskih pregledov in ugotovili skoraj toliko, skupno 9762, kršitev. Predlani so podali več kot 80 kazenskih ovadb, lani le 52, saj so brez večjih učinkov. Firmo se zlahka ustanovi, kar zmanjšuje smisel in pomen poštenih delodajalcev. Verižno ustanavljanje večjega števila družb v okviru enega sistema, prepletanje lastništva družb v eni osnovni dejavnosti, prenašanje sedeža družbe z enega na drug naslov, nabiralnik, spreminjanje odgovorne osebe družbe, ki je nedosegljiva… Lopovi so skratka iznajdljivi.

Organi so obupali

Delodajalci ustanovijo gospodarsko družbo s sedežem na poštnem nabiralniku, zaposlijo delavce, tujce, za njihovo delo prejmejo plačilo, z njim pa izginejo in so nedosegljivi.

Delavci seveda ostanejo brez plač, država brez prispevkov. Teh delodajalcev tudi ni možno preganjati, ker jih preprosto ni več.

Organi so pri vlaganju ovadb očitno obupali, saj jih je iz leta v leto manj. Dodajmo kadrovsko podhranjenost nadzornikov in inšpektorjev, sistem prispevkov je razdrobljen, komaj pregleden. Delodajalci v zasebnem sektorju so začeli gojiti mačehovski odnos, češ, ni denarja, pa ne bom plačal prispevkov. Požvižgajo se na posledice, denar pa vtaknejo v žep.

Milan Utroša, predsednik sveta ZPIZ, je jasen: »Največji sistemski nesmisel je, da je delavec tisti, ki mora terjati tisto, česar ni opravil njegov delodajalec. Če delodajalec ni odvedel prispevkov, jih ni odvedel državi oziroma njeni instituciji, ne pa delavcu. Za to mora poskrbeti država s svojimi institucijami. Na sindikatih imamo vsak dan vrste prizadetih delavcev, ki jim pomagamo, največkrat o neplačilu nimajo podatkov in to dejstvo ugotovijo šele, ko uveljavljajo pravico. Potrebujemo jasne predpise in ne sto njih. Potrebujemo en sam celovit zakon namesto množice, znotraj katere se nadzorne službe ne znajdejo in so zato manj učinkovite. V Italiji ni mogoče odjaviti delavca, če se ne dokaže, da so mu bili izplačani vsi plače in prispevki. Pri nas za to državi ni mar, saj so bili naši predlogi neuspešni. Le 46 inšpektorjev išče tisoče tistih, ki niso izplačali plač, tudi pri prispevkih zato ne pridemo do konca. Ta situacija je katastrofalna!«