Tema tedna
Gradbeni baroni na gugalnici zakonov
Maja 2008 je bilo v dejavnosti gradbeništva zaposlenih nekaj več kot 76 tisoč ljudi, maja 2012 pa le še 51.612 - Veliki trije direktorji so danes redni gostje sodišč, očita pa se jim cela vrsta grehov
-
Dušan Črnigoj, Primorje: "Počutim se krivega samo za to, da nisem pospešeno odpuščal ljudi že predlanskem in lani… Žal mi je, da sem bil preveč socialen in sem preveč verjel državi." (Intervju v Primorskih novicah, 2. septembra 2011) -
Hilda Tovšak, Vegrad: "Vsakega delavca oblečemo, nahranimo, mu uredimo spanje in ga pripeljemo na gradbišče. Med vegradovci je 80 odstotkov tujcev, toda razlik ne delamo: prispevke plačujemo v Bosni in v drugih državah, od koder so naši ljudje. Zato ti ‚t -
Ivan Zidar, SCT, je bil ves čas med najbolje plačanimi direktorji v Sloveniji. "Leta 2009, ko je njegovemu SCT že voda globoko tekla v grlo, je bil z zaslužkom 794.000 evrov, kar je bilo 2170 evrov na dan, celo na vrhu najbolje plačanih menedžerjev pri na -
Fotomontaža: Brane Šalamon
Če bi sestavljali lestvico ta hip najmanj priljubljenih ljudi v Sloveniji, bi se na njej prav gotovo znašla trojica gradbenih baronov. Se še spominjate, kako ugledna podjetja so pred leti predstavljali? Danes bi jih javnost utopila v žlici vode. Pa pojdimo po vrsti.
Sredi letošnjega poletja je po 66 letih delovanja umrl še zadnji veliki slovenski gradbeni velikan, tokrat Primorje iz Ajdovščine. Veliko so gradili v Iraku, kasneje v Alžiriji, Libiji in Jordaniji, vrsto pomembnih objektov do gradili tudi v Bosni in Hercegovini, Avstriji, Nemčiji ter na Hrvaškem. Direktor Dušan Črnigoj je moral priznati poraz in njegovo Primorje, jasno, tudi on se je lotil zgrešenega menedžerskega odkupa, je šlo po poti obeh že propadlih velikanov, SCT in Vegrada.
SCT je bil prvi gradbeni velikan, ki je propadel zaradi, saj se ve koga, se govori med ljudmi. Njegovi začetki segajo v leto 1947 in je bilo eno največjih nekoč jugoslovanskih, kasneje slovenskih gradbenih podjetij, ki je uspešno gradilo v tujini. V Iraku, Kuvajtu, Libiji in še kje so zgradili številne ceste, letališča in druge objekte, ki tem državam služijo še danes, poleg tega pa ogromno število znanih in neznanih vojaških objektov, od bunkerjev, vojaških letališč do pristanišč.
Po slovenski osamosvojitvi so se lotili izgradnje tako imenovanega avtocestnega križa, ki smo ga, kot se je ugotovilo kasneje, krepko preplačali. In ko se je prvi mož SCT Ivan Zidar z najtesnejšimi sodelavci lotil menedžerskega odkupa podjetja, dela pri avtocestah praktično ni bilo več, se je začela pot navzdol.
Več v tiskani izdaji Nedeljskega.
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.