Prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., z ljubljanske ginekološke klinike UKC Ljubljana meni, da je panika odveč. »Ni jasno, zakaj se je Francija odločila za umik, saj so tveganja, s katerimi smo strokovnjaki seznanjeni, pri diane 35 enaka kot pri drugih kontracepcijskih tabletah.«
Kot pojasnjuje, se pojavnost trombembolij ob hormonski kontracepciji, in tudi ob diane, intenzivno spremlja že več desetletij in tudi najnovejše raziskave potrjujejo enako, brez novih ugotovitev. »Zato ni popolnoma jasno, kaj je vzbudilo potrebo po umiku zdravila v Franciji. Zdravniki so diane morda predpisovali tudi kot kontracepcijo, škode sicer niso naredili, ni pa bilo morda to zdravilo potrebno.«
Po njenem mnenju lahko ženske, ki jemljejo diane, te še lahko brez skrbi jemljejo naprej in hodijo na redne kontrole kot do sedaj. Če imajo še kakšna dodatna vprašanja, naj se obrnejo na svojega zdravnika. Diane je glede tveganj za pojav krvnih strdkov podoben drugim hormonskim tabletam s hormoni progestogeni tretje in četrte generacije, vendar ima hormon, ki še močneje deluje proti moškim spolnim hormonom, zato je zdravilo registrirano za zdravljenje stanj, pri katerih je povečan učinek moških spolnih hormonov v telesu ženske, ki se kaže kot čezmerna poraščenost, izpadanje čas, aknavost… Za takšna stanja zdravniki, najpogosteje dermatologi, ginekologi ali endokrinologi, predpišejo omenjeno zdravilo, ki pa sočasno deluje tudi kot kontracepcija. V Franciji pa se je, kot pravi Pinterjeva, dogajalo, da se je zdravilo predpisovalo tudi zgolj kot kontracepcija.
Pri nas trije primeri nezaželenih učinkov
Pri nas so od leta 2004 do danes prejeli tri poročila o neželenih učinkih ob jemanju zdravila diane (na primer trombembolije), nobeden od primerov pa ni bil smrten.
»Epidemiološke študije so nakazale povezanost med uporabo kombiniranega peroralnega kontraceptiva in povečano nevarnostjo arterijskih in venskih trombotičnih ter trombemboličnih bolezni, na primer miokardnega infarkta, možganske kapi, globoke venske tromboze ali pljučne embolije,« pojasnjujejo na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), vendar dodajajo, da so ti zapleti redki.
Med najpogostejšimi neželenimi učinki pri zdravilu diane 35 so depresivno razpoloženje, spremembe razpoloženja, glavobol, slabost, bolečine v trebuhu, občutljive ali boleče dojke in povečanje telesne mase.
Evropska agencija za zdravila zaradi francoske pobude in umika tablet diane 35 zdaj pregleduje tablete z drugo, tretjo in četrto generacijo hormonov. Te so sicer na trgu že več kot petdeset let.
Pri nas ženske v 23 odstotkih uporabljajo kontracepcijske tablete druge generacije, a ker je eden od stranskih učinkov lahko večja poraščenost, se (seveda po posvetu z ginekologom) lahko odločijo za zdravila s hormoni tretje in četrte generacije, ki imajo manjši androgeni učinek in pri ženski zmanjšujejo učinek moških hormonov.
Na JAZMP pojasnjujejo, da kombinirani kontraceptivi nosijo zelo majhno tveganje za venske trombembolije (krvne strdke), a vendarle se to med različnimi generacijami kontraceptivov razlikuje. Pri kontraceptivih tretje in četrte generacije so večje kot pri kontraceptivih prve in druge generacije. Ne gre za veliko tveganje: »Absolutno tveganje je zelo majhno (med 20 in 40 primerov na 100.000 žensk pri enem letu uporabe).
Pojav venske trombembolije pri ženskah, starih od 15 do 44 let, ki ne jemljejo kombiniranih peroralnih kontraceptivov, je od 5 do 10 primerov na 100.000 žensk na leto.«
Manj tablet, več splavov
Francoska zgodba o posledicah jemanja kontracepcijskih tablet ni osamljena, spomnimo se podobne iz leta 2008 na sosednjem Hrvaškem. Takšni medijsko odmevni škandali pa po besedah Pinterjeve prinesejo več škode kot koristi, saj se dekleta in ženske odločajo, da bodo prenehale jemati oralno kontracepcijo, kar pa posledično prinese več nezaželenih nosečnosti.
Uporaba zanesljive kontracepcije, kamor spadajo hormonska kontracepcija, maternični vložek, kondom in sterilizacija, v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih narašča. Po ocenah uporablja hormonsko kontracepcijo 25–40 odstotkov, maternični vložek 11–15 odstotkov in kondom 20–30 odstotkov parov, sterilizirani pa so približno trije odstotki žensk in moških. Ob tem upada dovoljena splavnost kot kazalnik neželene nosečnosti. Tako je dovoljena splavnost v Sloveniji s 40,1/1000 žensk, starih od 15 do 49 let, v letu 1981 padla na 9/1000 žensk, starih od 15 do 49 let, v letu 2011.
Ob tem se je rodnost, ki je bila v zadnjih desetletjih najnižja leta 1999, zvišala na takšno, kot smo jo imeli v Sloveniji okoli leta 1990. Uspešno preprečevanje neželene nosečnosti v Sloveniji lahko, kot pravi Pinterjeva, pripišemo dostopnosti kontracepcijskih metod, saj so vse najpomembnejše zanesljive kontracepcijske metode polno krite iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. V Evropski uniji je Slovenija edina država, ki polno krije takšne kontracepcijske metode.
