Dr. Iztok Podbregar, nekdanji direktor Sove, ki je zdaj tudi pravnomočno opran grehov, ki mu jih je podtaknila Janševa prva vlada, je prepričan, »da ima novinar pravico to objaviti. To je vaše novinarsko osnovno poslanstvo. Država naj se ukvarja s tistim, ki je dal neki podatek ali pa podatka ni ustrezno zavaroval. Naš zakon o kazenskem postopku pa preganja oba; drugi del člena, ki govori o pregonu tistega, ki je informacijo objavil (novinarja, op. a.), bi bilo treba spremeniti. Osebno sem prepričan, da se nam v Republiki Sloveniji ni treba iti nečesa, kar so v zahodnem svetu že zdavnaj absolvirali. Odgovoren novinar pa bo že presodil, ali in kako neki podatek objaviti. Objava tajnega podatke je lahko tudi smrtno nevarna za tajnega sodelavca, recimo.«
Pravnomočna nedolžnost
Mojca Furlan Rus je v ponedeljek v Dnevniku zapisala, da je sodišče izdalo zavrnilno sodbo za nekdanjega direktorja Sove dr. Iztoka Podbregarja. Dr. Podbregar, ki je zdaj član uprave Aerodroma Ljubljana, je bil obtožen kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, a je tožilstvo obtožnico umaknilo.
Zaradi tajnosti postopka je moč zvedeti le, da je šlo za domnevno sporni nakup 900 evrov vredne letalske vozovnice za indijskega zdravilca Sadananda P. Sardešmukha, ki naj bi zdravil takratnega predsednika republike dr. Janeza Drnovška.
Postopek se je končal minuli petek z zavrnilno sodbo, ki dokazuje, da je Podbregar tudi v drugo pravnomočno dokazal svojo nedolžnost.
Vse je bilo zakonito
Naj spomnimo, da je Podbregar tudi lani z odvetniki iz odvetniške družbe Čeferin in s pričami ovrgel očitke, da naj bi Sova iz posebnega fonda v letih 2004 in 2005 podjetju Webs namenila 45.000 evrov.
Šlo je za obtožbe, ki jih je leta 2007 obelodanil tedanji pravosodni minister Lovro Šturm. Zdajšnji predsednik Zbora za republiko, ki je v prejšnji Janševi vladi vodil vladno skupino za nadzor Sove.
»Sedem let je bilo dolgih in to breme je ves čas nosila tudi moja družina,« komentira zadnjo sodbo dr. Iztok Podbregar. »Zaradi tajnosti obravnave, ki se je končala v petek, ne morem govoriti o podrobnostih, a tudi po tej zavrnilni sodbi je jasno, da so takrat po nedolžnem in zelo grdo blatili dr. Janeza Drnovška. Kot da ne bi imel 900 evrov!«
Norija s Sanaderjem
Namestnik poveljnika letalskega odseka, namestnik načelnika generalštaba, član sveta vlade in države za nacionalno varnost, vzporedno pa štiri leta in pol direktor Sove. In potem skoraj osem let sodnih pregonov.
»Veste, s takšnimi stvarmi zgublja tudi država, moja osebna zgodba pa je bila hud preizkus za mojo družino in zame osebno. Mi je pa vendarle pomembno, da so se vse tri veje oblasti iz tega naučile, da se s tajnimi zadevami ne gre kar tako igrati. Za službo pa ostaja trajna posledica to, da čeprav so bile obravnave tajne, tistega, kar se je tam moralo razkriti, služba ne more več uporabljati. Da o izgubljenem ugledu službe ne govorim.«
Nikoli ne bomo pozabili, denimo, zgodbe o razkrivanju prisluškovanj Sanaderju.
»Tisto je bila navadna norija, ki ni imela ničesar z resnim in realnim delom službe.«
Podbregar je bil edini direktor Sove, ki je delal pod tremi vladami: Drnovškovo, Ropovo in potem tudi prvo Janševo. In bil je edini direktor, ki ga niso odstavili, temveč je sam odstopil sredi takratnega Janševega mandata.
Afere, povezane z njegovim vodenjem Sove, so se pojavile šele po njegovem odhodu s tega mesta. Janševa takratna vlada je ustanovila tajno skupino pod vodstvom pravosodnega ministra Lovra Šturma, ki je začela brskati po Sovinih skrivnostih. Ob tem je ugotovila, da je po naročilu Drnovškovega kabineta v Slovenijo leta 2005 prišel indijski zdravilec Sardeshmukh Sadanand, njegovo letalsko vozovnico pa je plačala Sova. V tistem obdobju je prišlo v javnost tudi, da je tajna služba pod Podbregarjevim vodenjem pod oznako strateškega spremljanja mednarodnih sistemov zvez prisluškovala več kot 3000 telefonskim številkam v tujini, med drugimi pa je leta 2004 posnela tudi pogovore med Ivom Sanaderjem, tedanjim hrvaškim premierjem, in Janezom Janšo, slovenskim opozicijskim voditeljem, o incidentih v Piranskem zalivu.
S kovčki iz Sove
Kot čiščenje javnega stranišča, so rekli nekateri. Po odnašanju tajne dokumentacije s skrivne lokacije Sove na Malem trgu 4 v Ljubljani, česar naj bi se skupaj lotila Janšev skrivnostni svetovalec Aleksander Lavrih in Podbregarjev naslednik na čelu Sove Matjaž Šinkovec, so iz tajne službe začele uhajati najrazličnejše informacije. Med drugim so bile razkrite skupne obveščevalne aktivnosti Sove in nemške obveščevalne službe BND pri pokrivanju zahodnega Balkana. Prav to razkritje je bilo po prepričanju vseh strokovnjakov največji fiasko naše tajne službe.
»Tajne službe potrebujemo,« pravi Podbregar, »njihovo delovanje mora biti odmaknjeno od oči javnosti, vendar mora biti dosledno kontrolirano in nadzorovano. Sleherna kontrola in nadzor pa morata upoštevati, da v službi delajo živi ljudje in njihovih življenj ne smemo ogrožati.«
Tisti, ki so se spravili na vas, so tudi govorili, da to počnejo zakonito.
»Kljub temu bom vedno trdil, da nikoli ni dovolj nadzora nad obveščevalnimi službami.«
Trenutno vendarle nimamo parlamentarne komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami.
»Imamo pa ta hip in tudi ves čas varuha človekovih pravic, ki ima še večje pristojnosti kot komisija za parlamentarni nadzor. Torej je govorjenje o tem, da nadzora ni in da je možno vsesplošno prisluškovanje, navadni pamflet za nepoučene ljudi. Kaže, da smo včasih nezreli.«