To je bil Zemir Begić, dvaintridesetletni bosanski priseljenec, ki je več kot polovico svojega življenja preživel v ZDA. Skupaj s starši je leta 1996, star 14 let, zapustil domovino v času, ko so zaradi vojne in ubijanja bežale množice. V St. Louisu še ni bil dolgo, vsega pol leta, tja je iz Miamija na Floridi prišel po poroki z Arijano Mujkanović, ki je bila skupaj z njim v avtomobilu in priča napada. Ameriški mediji so citirali njene besede: »Potegnil me je nazaj, da bi me zaščitil pred napadalci, in to je bilo zadnje, kar je naredil za mene.« Policija je kmalu prijela dva napadalca, stara 15 in 16 let, potem še tretjega, četrtega išče. Dogodkov pa s tem še ni bilo konec.

Protest Male Bosne

Kmalu po krutem umoru so na ulice prihiteli pripadniki bosanske skupnosti, največje na vsem ozemlju ZDA, Male Bosne, kot pravijo temu delu mesta. Od policije so zahtevali večjo varnost. Iste noči, ko so smrtno poškodovali Begića, le nekaj ur prej, so v isti ulici napadli 24-letnega Seldina Džananoića, ki »ga je imel Bog rad«, kot je povedal novinarjem, saj je utrpel samo lažje poškodbe. Nova razkritja pa kažejo, da so napadli še 26-letno Bosanko in jo pretepli do nezavesti. »Ti si Bosanka, ubiti te je treba!« so po poročanju ameriškega lokalnega tiska vzklikali napadalci. »To nima nič skupnega z barvo kože,« je zatrjevala policija. Njen prvi človek, Sam Dotson, je v zvezi z Begićevo smrtjo izjavil, da ga razjarjeni mladci niso napadli zato, ker je bil bele polti, ampak je bil žrtev, ker je »bil na napačnem kraju v napačnem času«. Videoposnetki očividcev, ki so jih predvajale tudi televizijske hiše, so govorile drugače. »Ubijmo belce,« je bilo slišati besede fantov. Zaradi nevarnosti novega nasilja je policija v St. Louisu prosila za pomoč Zvezni preiskovalni urad (FBI), svoje vrste pa okrepila z dodatnimi 160 policisti.

Kljub izjavi Sama Dotsona ali kogar koli drugega v primeru Zemirja Begića pa tega krutega umora ne moremo opazovati zgolj z očmi enkratnega dogodka, ampak v luči celotnega dogajanja, ki se razliva po ulicah ameriških mest že več mesecev. Čeprav se ve, da ga je spodbudila smrt črnskega najstnika, ki je neoborožen padel pod streli belskega policista, se zdi, da so korenine množičnih protestov vendarle globlje.

»Dolgotrajne,« se strinja tudi dr. Bogomil Ferfila, profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, avtor več kot ducata knjig, svetovljan, popotnik, ki je v zadnjih tridesetih letih obiskal v povprečju pet oddaljenih držav na leto, njegov je tako rekoč ves svet, vse celine, in je odličen, pronicljiv opazovalec tudi ameriškega dogajanja.

Globoke korenine zdajšnjih težav

»Korenine problemov segajo daleč nazaj, vse do obdobja, ko so iz Afrike v Ameriko in na karibske otoke odpeljali približno 30 milijonov sužnjev. Črnsko prebivalstvo v Ameriki je bilo od samega začetka, iz samega starta, brez privilegijev, zapostavljeno. Med vsemi priseljenci in tujci so bili črnci edini, ki tja niso prišli prostovoljno, ampak prisilno, in ves čas je bil njihov položaj na dnu. V Ameriki je veliko razprav, zakaj se prav črnsko prebivalstvo ni moglo vključiti v ameriški čudež in zakaj so vse njihove statistike, zdravstvene, socialne in ekonomske, primerljive zgolj s statistikami Indijancev, ki so morda še slabše. Črnsko prebivalstvo zdaj predstavlja okoli 9 odstotkov ameriškega, osredotočeno je predvsem v urbanih središčih in kadar izbruhnejo nemiri, gre skoraj vedno za večja mesta, kjer je gostota ameriškega prebivalstva največja. Čeprav črnske organizacije opozarjajo, da belopolti policisti množično in nepravično pobijajo temnopolte, statistični podatki dokazujejo prav obratno, potrjuje pa tudi omenjeni primer umora bosanskega državljana: 90 odstotkov jih povzročijo črnci, 10 odstotkov belopolti. Vzrok je največkrat socialne narave, v bedi in ekonomski stiski. Na dolgo in široko bi lahko govoril o getih, kjer je nagnetena vsa stiska in beda temnopoltih, pogojena pa je tudi z ameriškim kapitalističnim sistemom, kjer sociale pravzaprav ni. V takih razmerah mnogi zapadejo v kriminal, pogosto pride do napadov na belce, ki so bogatejši, in kot vidimo zdaj, prihaja še do rasnih soočanj, kar je izredno nevarno, če se ta plamen razplamti, saj gre za najbolj vnetljivi del ameriške družbe. Hkrati je res, da je predsedovanje črnskega predsednika povečalo ponos manjšinskega dela prebivalstva, in to ne glede na predvidevanja, da bodo do leta 2050 belci v Ameriki manjšina in da je vprašanje, kaj bo potem s položajem belcev,« pravi dr. Ferfila.

A tudi ta dejstva imajo svoja ozadja, povezana med drugim z vlogo svetovne supersile in velikanskimi sredstvi, ki jih Amerika vlaga v oborožitev. »Če bi samo del bogastva, ki ga namenja za najsodobnejše orožje, namenila v socialne sklade, bi bil problem mnogo manjši,« se strinja dr. Ferfila. In še nekaj: »Na nedavnih kongresnih volitvah je demokratska stranka, katere volilna baza so manjšine in črnsko prebivalstvo, del kampanje usmerila k temnopoltemu prebivalstvu v smislu, pojdite volit, drugače vas bodo belci ogrozili. To je še prililo olja na strah pred ogroženostjo in zato je bil izbruh nasilja v Fergusonu še bolj silovit. V Ameriki je veliko orožja in vsako leto je na stotine policistov ubitih. Če veš, da je velika verjetnost, da bo tisti, ki ga ustaviš, potegnil pištolo in te ustrelil, drugače reagiraš. Po 11. septembru 2001, ko je bil takratni predsednik Bush, podprt s fanatično orožarsko industrijo, prepričan, da je najbolje, če ljudje, še posebno policija, dobijo čim več orožja, je tega še več. Ko so zdaj v Fergusonu stali drug proti drugim, policisti na vojaških tankih in z ne vem kakšnimi mitraljezi na eni strani, črnsko prebivalstvo pa na drugi, je bilo to na pogled kot svetovna vojna, kar je seveda razbesnelo črnsko prebivalstvo.«

Protesti v ameriških mestih se nadaljujejo. V kaj se bodo sprevrgli, je težko napovedati, nekaj ozadij, ki jih je izpostavil dr. Ferfila, pa je za lažje razumevanje. Očitek nekaterih ameriških političnih analitikov in poznavalcev je bil, da so mediji v primeru nasilne smrti bosanskega državljana veliko bolj zadržano omenjali rasistični podton, ki je prihajal s črnske strani. Ne glede na to nekaj zagotovo drži: smrt je bila dokončna. Tako kot v primeru črnskega najstnika v Fergusonu…