Davkov ne mara nihče

Ljudi torej res ni težko navdušiti za nasprotovanje davkom in njihovo ukinjanje, saj se ne zavedajo dovolj, da jih bo to udarilo po žepu pri dostopu do zdravstva, šolstva, socialnih dodatkov, pokojnin... Edini davek, ki bi morda požel vsaj kanček odobravanja, bi bil morda davek na lepoto, ki bi ga vsaj nekatere predstavnice lepšega spola najbrž z veseljem plačevale (zraven pa še kak predsednik države). A za nepremičninski davek to nikakor ne velja, čeprav gre načeloma za enega najpravičnejših davkov in čeprav ga razen Slovenije poznajo skoraj vse evropske države. Res pa je bilo pri uvedbi tega davka pri nas storjeno precej napak.

»S samim davkom na nepremičnine ni nič narobe, imajo ga povsod. Uvedba je bila slaba. Zakaj prispevkov na uporabo zemljišča niso kar preimenovali v nepremičninski davek in jih ustrezno dvignili ter počasi zapolnili luknje zaradi slabih evidenc. Z različnimi stopnjami je vlada sicer imela dober namen, bolj obdavčiti tiste z več stanovanji in vikendi, a morali bi predvideti, da se bodo ljudje poskusili temu prilagoditi. Z nespretnostjo si je vlada naredila veliko politično škodo. Opozicija nespretnost vlade spretno izkorišča, saj večina ljudi ne vidi povezave med davki in javnimi dobrinami; vsak bi plačeval manj davkov in užival več javnih dobrin,« ugotavlja ekonomist dr. Jože Mencinger.

Na smiselnost davka na nepremičnine kljub zdajšnji zavrnitvi ustavnega sodišča še vedno opozarja tudi ekonomist dr. Tine Stanovnik. »Davek na nepremičnine je absolutno nujen, o tem sploh ni dvoma. Nanj se pripravljamo že 15 let in je potreben kot zadnja faza modernizacije našega davčnega sistema. Žal so se ga tokrat na ministrstvu za finance lotili narobe in so šele na koncu, ko je bila zadeva že precej zavožena, vključili nekaj strokovnjakov. Če bi to storili prej, vse skupaj morda sploh ne bi prišlo do ustavnega sodišča. Davčni svetovalec Darko Končan je razumno predlagal poenotenje davčnih stopenj za rezidente in nerezidente, a bi ga bilo treba poslušati že prej, tako pa sta različni stopnji pričakovano sprožili množično drvenje k notarjem in prepisovanje stanovanj na družinske člane. Že v samem začetku bi se bilo pri pripravi zakona treba usmeriti v obdavčenje stanovanjskega fonda in po zgledu iz tujine določiti morebitne izjeme ali zmanjšane stopnje pri proizvodnih dejavnostih ali kmetih, ne pa se o tem pogajati šele kasneje. Hkrati ne gre pretiravati z izjemami, saj EU temu ni naklonjena. Še največ razumevanja imam kljub razsodbi ustavnega sodišča do množičnega vrednotenja, saj so drugačne metode predrage in je dovolj, če ima vsakdo možnost pritožbe na izračun. Glavni greh je bil, da je vlada preveč sanjala o milijonih, ki bi jih rada pobrala, manj pa se je ozirala na razumnost davčnih stopenj,« ocenjuje Stanovnik.

Nepremičninski baroni

In zakaj naj bi davek na nepremičnine veljal za enega najbolj pravičnih, še posebej v Sloveniji? Po raziskavi Evropske centralne banke je prav v Sloveniji (in Španiji) pretežni del bogastva akumuliran v nepremičninah in ne v plačah, depozitih, vrednostnih papirjih, slikah, jahtah, zlatnini in drugih finančnih instrumentih, ki prevladujejo v Nemčiji ali Avstriji, kjer ima zgolj polovica prebivalstva lastne nepremičnine. V Sloveniji je lastniških več kot 80 odstotkov bivalnih nepremičnin. Še bolj pomenljivo je, da se pri nas prav pri lastništvu nepremičnin najbolj kaže vse večja razslojenost družbe, ki je sicer podatki o plačah nikakor ne razkrivajo. Slovenija skupaj z Dansko in Norveško še vedno sodi v sam svetovni vrh po dohodkovni enakosti v družbi, ki jo meri Ginijev koeficient, a podatki o lastništvu nepremičnin potrjujejo, da je občutek o vse večji razslojenosti v Slovenji še kako utemeljen. Medtem ko si tudi uspešni podjetniki in drugi bogataši zaradi manjše dohodnine in drugih ugodnosti (vrtec, socialni dodatki…) lahko lažno prikazujejo nižje ali celo minimalne plače ter se izogibajo davkom še s tajnimi računi v davčnih oazah, prav nepremičnine, ki jih ni moč kar skriti, nudijo bolj realen vpogled v njihovo dejansko premoženje. In to je sodeč po podatkih Geodetske uprave (Gurs) pri nekaterih Slovencih naravnost vrtoglavo. Na spisku Slovencev z največ nepremičninami so celo taki, ki imajo v svoji lasti več kot 700 nepremičnin, v povprečju pa ima vsak izmed 50 najbogatejših nepremičninskih baronov v lasti nič manj kot 320 nepremičnin. Najbogatejši med njimi ima sicer »le« 134 nepremičnin, a njihova ocenjena skupna vrednost presega 14 milijonov evrov. Medtem ko ima najrevnejših 10 odstotkov oziroma 81 tisoč Slovencev v svoji lasti skupno za 47 milijonov evrov nepremičnin, jih zgornjih deset odstotkov razpolaga z nepremičninami v skupni vrednosti čez 25 milijard evrov. Če torej razlike v dohodkih med vratarji in direktorji slovenskih podjetij ne presegajo razmerja 1 proti 25, pa razlika med zgornjimi in spodnjimi 10 odstotki po vrednosti nepremičnin presega razmerje 1 proti 500. In ko si naivni povprečni Slovenec mane roke, ker bo s padcem nepremičninskega zakona še naprej plačeval 140 evrov letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča namesto 150 evrov nepremičninskega davka, se niti ne zaveda, kdo so v resnici glavni dobičkarji padlega zakona.

Prikriti interesi

Bolj je to verjetno jasno predsedniku SLS Francu Bogoviču, enemu od glavnih nasprotnikov nepremičninskega davka, ki ni bil ravno navdušen, ko so v Dnevniku razkrili, da je za njegovo nasprotovanje davku »v imenu socialno šibkih« pri njem v resnici lobiral lobist Igorja Laha, enega največjih slovenskih pidovskih in nepremičninskih tajkunov. Nič kaj dosti ni za populističnim sprenevedanjem SLS-ovskega veljaka o skrbi za majhne kmete in druge svoje volilce zaostajal niti prvi mož DeSUS Karl Erjavec, ki je ob stalnem poudarjanju, da bo nepremičninski davek najbolj prizadel prav najrevnejše upokojence, zanemarjal, da najrevnejši niti niso lastniki, ampak prej najemniki nepremičnin, ki jih ta davek torej ne zadeva. »Z davkom na nepremičnine je mogoče bolj solidarno razdeliti bremena krize, saj se odvzame samo tistim, ki imajo dejansko neko materialno premoženje. Krizni davek se obračunava od dohodkov – plač, pokojnin, avtorskega honorarja – kar pomeni, da bi prizadel delavce, upokojence in mlade. Še najmanj bi ga občutili premožni, ki si lahko izplačujejo nizke plače,« je že pred meseci v Mladini zaman opozarjal davčni svetovalec Darko Končan.

Po presoji ustavnega sodišča, ki je privržence zdajšnje opozicije in nekdanje vlade pred časom spravilo v dobro voljo vsaj še ob odobritvi referenduma o pokojninski reformi in kasneje ob zavrnitvi referenduma o slabi banki, je namesto nepremičninskega davka zdaj spet v veljavi vse prej kot idealno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Ta temelji na zastarelih evidencah, ki kar polovice nepremičnin sploh ne zajema in ga nekatere občine niti ne zaračunavajo, zaradi česar je manj pravičen. Seveda bo vlada, ki ji za vratom visita tako EU kot opozicija s svojimi zahtevami po čimprejšnjem pokritju proračunskega primanjkljaja, izpadli letošnji prihodek od zavrnjenega davka morala nadomestiti, saj nam sicer grozijo bruseljske sankcije in vnovični nemir na finančnih trgih. Po pričakovanju so tudi predlogi drugih obdavčitev (DDV) in povečanih trošarin na alkohol in tobak takoj naleteli na odpor javnosti.

Brez panike

»Napoved dviga DDV je bila res nekoliko prenagljena. Zdaj mora vlada vendarle najprej malo umiriti žogo in čim manj dramatizirati, saj slednje izdatno počne že opozicija. Resda je treba še ta mesec oddati poročilo Bruslju, a na roko nam gre vsaj to, da se je gospodarska rast v zadnjih mesecih povečala in so nove napovedi precej obetavnejše od prejšnjih. Že eno odstotno točko višja rast prinese dodatnih 300 milijonov prihodkov, tako da nekaj manevrskega prostora vendarle je. O tem je treba z našimi dovolj verodostojnimi podatki prepričati Bruselj, ki nam je lani vsilil precej slabšo oceno stanja od dejanskega. Zaradi nepredvidene odločitve ustavnega sodišča bi lahko vlada tudi dopustila povečanje primanjkljaja za 0,5 odstotka, proti koncu leta pa nas tako ali tako čaka rebalans proračuna. Kakšen rez pri odhodkih je še možen, a je treba biti pri tem previden, da ne bi znova zadušili prebujajoče gospodarske rasti. Nato se je kljub sedanji zaušnici ustavnega sodišča treba spet lotiti uvajanja nepremičninskega davka, a seveda bolj postopno in premišljeno. Zakon bo treba spremeniti in upoštevati ugotovitve ustavnega sodišča, a treba je že zdaj dati signal, da se bo zgodba z davkom v naslednjem letu nadaljevala, zato naj tudi ljudje nadaljujejo z urejanjem evidenc, ki so bile sedaj ena glavnih zagat,« priporoča ekonomist dr. Bogomir Kovač. Ob vnovičnem uvajanju nepremičninskega davka pa bo vlada morala biti precej uspešnejša tudi pri prepričevanju javnosti o nujnosti in prednostih takega davka ter dovolj jasno opozoriti tudi na manj znana ozadja in prikrite interese nasprotnikov pravičnega obdavčenja najpremožnejših.