Energetski izlivi naslade
Znano je, da največji postranski zaslužki padajo ob gradnjah velikih energetskih kolosov (vodne elektrarne, termoelektrarne, jedrske elektrarne), zato so naši »popoldanski« zaslužkarji šaleškega energetskega lobija in francoski Alstom dobivali prave izlive naslad, ko so preštevali na desetine in stotine milijonov evrov, ki so jih izsesali iz uboge države Slovenije. TEŠ6 je bil skupni projekt SD in SDS, Franca Zagožna in Andreja Vizjaka, Srečka Meha, Bojana Kontiča, Franca Križaniča in tudi Boruta Pahorja, ki jim je v začetku poveljeval zdaj že pokojni Ivan Atelšek, zraven pa so kotle (ne lončke) za denarne presežke pristavili še družina Kotar in v naslednji fazi, ko bodo zaprli rudnik rjavega premoga Velenje, še preprodajalci indonezijskega premoga, ki dolgoročno načrtujejo eno ladjo črnega premoga za TEŠ6, eno za TE Plomin v Istri, kar so spoznali tudi Hrvati, ki so pravočasno skočili pokonci, potem ko so ugotovili, da za prihodnja leta slovenski šaleški in indonezijski premogovni lobi načrtuje zakup pristanišča Bakar. Mar so šaleškemu lobiju šaleški rudarji, še manj slovenski davkoplačevalci, ki bodo morali za TEŠ6 plačevati dodatni davek, vključen v najdražjo ceno električne energije v Evropi, važno je, da si delijo milijone, in kot v primeru bančništva obstaja velika verjetnost, da bo znano nerazsodno ustavno sodišče ustavilo tudi preganjanje nečednosti okoli TEŠ6. Patrio, kraje milijard v bankah in TEŠ6 so namreč tatinske ptice izlegle v istem gnezdu, jajca pa raznosile daleč naokoli in jih naprtile drugim (davkoplačevalcem), da bo lahko zrasla nova generacija tatinskih ptic.
Skrivnost dr. Janeza Drnovška
Trije energetski lobiji so si razdelili Slovenijo. Termoelektrarne so domena že opisanega šaleškega lobija, Andrej Vizjak je dobil vodne elektrarne na spodnji Savi, plinsko-jedrski lobi (na šahovnici se je nedavno v časopisnem pogovoru na štirih straneh izpostavil zanj manj pomemben kmetič na šahovnici Janez Kopač v imenu nekdanje LDS in stranke Zares) pa si je zagotovil (kot šaleški pri TEŠ6) neomejene pravice pri že načrtovani gradnji druge jedrske elektrarne v Krškem. Prav v Krškem naj bi po vzorcu JEK1 (ki ga je ponovil Alstom pri TEŠ6) JEK2 opremljal do zdaj popolnoma zanesljiv izplačevalec provizij, ameriški Westinghouse, zaradi katerega je padla komisarka za energetiko Alenka Bratušek, v Bruselj z veliki upi na uspeh poslana prav s podporo slovenskega plinsko-energetskega lobija. Nemškim, francoskim in tudi ruskim opremljevalcem jedrskih elektrarn so se v pohlepnih očeh namreč ob Westinghousu takoj prižgale rdeče luči, kajti nedopustno je, da bi v Evropi pri tako velikem zalogaju služili Američani, ki na svoj trg niti slučajno ne pripustijo nikogar. Če je francoski Alstom tako temeljito ostrigel Slovenijo v Šoštanju, zakaj naj bi naslednjega velikega striženja prepustili Američanom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov (osebno sta mu prišla pomahat Gregor Golobič in Miloš Urbanija v imenu družbe Ultra) je že v Mariboru dal vedeti, da naj sami najdemo Ruse v razmerju med Južnim tokom in JEK2. Nismo jih našli in Južni tok je šel papa. Zato pa so se francoski in nemški opremljevalci jedrskih elektrarn v zadevi Bratuškova za komisarko nemudoma lotili slovenskih evropskih poslancev z desnice in SD, ki so jih temeljito prestrašili z grožnjo, da bodo o TEŠ6 povedali še veliko več, kot ve slovensko tožilstvo, kajti velika verjetnost je, da na stotine milijonov iz TEŠ6 za lobiste varno čaka v švicarskih bankah. Nemudoma je sledilo pismo Janeza Janše Jean-Claudu Junckerju, da je Bratuškova nož v njegovem hrbtu. Lojze Peterle in Tanja Fajon pa sta udarila z vsemi topovi. Znani poštenjaki evropski poslanci iz drugih držav (zoranov thalerjev in njemu podobnih podkupljivih poslancev verjetno sedi v Bruslju na stotine) so ob škodoželjnem navijanju slovenskih evroposlancev (recimo, da je Ivo Vajgl izjema) Bratuškovo sesuli po natančno zrežiranih navodilih.
Samo Slovenija se dela, da nič ne ve, in se obrača stran, ko nanese pogovor na ameriški Westinghouse, čeprav je nemškim in francoskim prekupčevalcem z opremo za jedrske elektrarne povsem na dlani zgodovina ameriške multinacionalke v bivši Jugoslaviji in samostojni Sloveniji. Dejstvo je, da se je pokojni dolgoletni predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek redno udeleževal Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu v Švici, kjer se je uradno res srečeval s pomembnimi politiki in gospodarstveniki z vsega sveta. Neuradno in javnosti nikdar obelodanjeno (vendar v slovenskem diplomatskem predstavništvu v Švici vedno zabeleženo) pa se je v Davosu vedno sestal tudi z direktorjem Westinghousa za Evropo, ki je redno skrbel in še skrbi za servisiranje in remonte JE Krško. Srečanja v Davosu so bila vedno le na štiri oči, vsebina pogovorov ni bila nikdar zapisana, niti snemana. V knjižici poletov nekdanjega skromnega vladnega letala je bilo vsako leto zapisano tudi nekaj poletov, ko je takratni predsednik vlade brez spremstva le za nekaj ur skočil do Züricha, kjer ga je čakal službeni avto, ki pa ga ni nikdar uporabil, temveč je sedel v neoznačeno vozilo, ki ga je vedno peljalo do veličastne stavbe znane švicarske banke. Na neuradni poti v Švico ga je včasih spremljal tudi visoki pomembnež LDS, ki pa ni imel nikdar nobene vidne politične funkcije. Kolikor je znano, dr. Janez Drnovšek niti v oporoki niti na drugačen način ni zapustil nobenega sledu o svoji švicarski bančni skrivnosti. Kar koli je bilo, je za vedno izgubljeno v bančnih zakladnicah Švice. Poznavalci trdijo, da je dr. Drnovšek verjetno po temeljitem razmisleku ugotovil, da bi lahko vedenje o skrivnosti v Švici ob njenem razkritju hudo škodovalo njegovim potomcem. Sin Jaša in hči Nana sta po očetu uradno podedovala hišo na Zaplani nad Vrhniko, ki pa ob prodaji ni naletela na veliko zanimanja kupcev. Nedokončana je ostala tudi zgodba znanega slovenskega lobista (ki je dobesedno namerno izginil v tujini), ki je skupaj s švicarskim lobistom v Zürichu za velike provizije pral denar za znane slovenske naročnike (mimogrede, v Švici je svojo slavo zakopal tudi slavni Smelt). Ob razkritju ju pred sodiščem v Švici ni hotel zastopati noben švicarski odvetnik, zadeva pa je pred slovenskim sodiščem zastarala.
In v tako perverzno razvejani lobistični hobotnici je hotela nastopati Alenka Bratušek!
