za približno 2000 tolarjev. To se mu je zdelo predrago in tudi on se je poskušal odjaviti po navodilih, a tudi njemu ni uspelo. Šele s klicem podjetju, ki sporočila pošilja, je dosegel, da ima mir.
Več podobnosti
Zgodbi imata več podobnosti. Prvič, oba sogovornika sta reklamna sporočila prejela, ne da bi se nanja (vede) naročila, in Simon je v vabo tudi ugriznil. Drugič, obema ponudnik mobilnih storitev ni pomagal drugače, kot da je sporočil ime nekega tretjega podjetja. In tretjič, odjavila sta se lahko samo tako, da sta sama poklicala po telefonu in zahtevala odstranitev s seznama prejemnikov njihovih sporočil.
Ni podatkov o tem, koliko je tovrstnih žrtev nezaželenih SMS-ov, zastavlja pa se vrsta vprašanj: kakšna je v takih primerih odgovornost mobilnih operaterjev, od kod telefonske številke podjetjem, ki sporočila pošiljajo, in ne nazadnje, kakšne so pri tem pravice uporabnikov mobilnih telefonov?
V pisarni informacijskega pooblaščenca so pojasnili, da je slovenska zakonodaja dokaj jasna. Govori tako o pošiljanju oglasnih sporočil kot o uporabi osebnih podatkov v komercialne namene. Naši predpisi so usklajeni z evropskimi direktivami, so še zagotovili, ta pa, povedano poenostavljeno, dovoljuje take storitve, toda hkrati vključuje varovalke, na katere pa se nekateri požvižgajo.
Med drugim bi morala podjetja vsakogar vprašati, ali dovoli uporabo podatkov v določen namen, tudi za pošiljanje kratkih sporočil. Prav tako mora biti vsakdo obveščen o tem, za kaj se bodo podatki uporabljali. Denimo, da sodeluje v nagradni igri ali pa se odzove na zapeljiv oglas dekleta, ki želi flirtati. Naj bo vabilo še tako mamljivo, v stilu "pošlji mi SMS, in pošljem ti poljubček", vedno mora biti ob takem oglasu zapisano, da se bodo tako zbrani podatki o uporabniku uporabljali še za druge namene. Če zbrane podatke sporočajo tretjemu podjetju (običajno jih imenujejo "pogodbeni partnerji"), tega ne bi smeli storiti brez predhodne privolitve.
Zakon eno, resničnost nekaj drugega
Toda zakon je eno, resničnost nekaj drugega. Več znamenj kaže, da je v Sloveniji živahna nedovoljena izmenjava osebnih podatkov, kjer si podjetja sezname uporabnikov izmenjujejo ali med seboj odkupujejo, ne da bi za to koga vprašali. Skorajda vsak izpolnjeni podatek na kakšnem obrazcu običajno pri nas konča v zbirki podatkov, ki podjetjem koristi za neposredno oglaševanje. Telefonska številka ali stanovanjski naslov pa je v današnji dobi oglaševalske džungle za vsako podjetje vreden zlata.
Kako "SMS-podjetja" pridobivajo podatke, smo se pozanimali pri enem od njih. Uradno so se zaposleni pojasnilom izogibali, medtem ko so bili neuradno bolj zgovorni. Zanikali so, da bi pri zbiranju podatkov kršili zakone, toda hkrati so potrdili, da mobilne telefonske številke shranjujejo v seznam, in če so številko pridobili v kakšni, denimo, nagradni igri, jo uporabijo še za pošiljanje drugačnih komercialnih vsebin. O tem, pravijo, so bili udeleženci nagradne igre obveščeni.
Mar res? Pozanimali smo se in ugotovili, da to velja samo, če si je uporabnik vzel čas in obiskal spletno stran podjetja. "Z uporabo storitve potrjujete, da se strinjate s splošnimi pogoji, objavljenimi na naši spletni strani," se je glasilo opozorilo (napisano z mikroskopskimi črkami, kot je to pri nas v navadi). Kdor nima interneta, o vsem torej zagotovo ni bil obveščen.
In tako smo ugotovili, kako lahko, tako kot v primeru Simona Florjančiča, podjetja pridobijo številke, ki jih nato uporabljajo v svojih oglaševalskih akcijah.
Neetično podjetništvo
Tako podjetništvo torej ni, kot se je izkazalo, povsem nezakonito, zagotovo pa ni etično, kajti podjetja izkoriščajo slabosti ljudi, kot so lahkovernost, tehnološka nepismenost in, lahko še zapišemo, slabovidnost.
Pri omenjenem podjetju so med vrsticami pritrdili, ko so pojasnili, da imajo največ težav z uporabniki, ki se sami ne znajo odjaviti iz določene storitve. Bržkone je take tudi najlaže zvabiti v zanko.
Kaj o vsem tem porečeta naša mobilna operaterja? Tako pri Mobitelu kot pri Si.mobilu so pojasnili, da je odgovornost na strani ponudnikov SMS-storitve. "Za delovanje in vsebine posameznih storitev prek številke 2929 in drugih kratkih samostojnih številk so v celoti odgovorni zunanji ponudniki," so pojasnili pri Mobitelu. Njihovo podjetje, tako oni, nastopa samo kot ponudnik "komunikacijskega kanala", po katerem komunicirata zunanji ponudnik in končni uporabnik. "Si.mobil v primeru komercialnih sporočil nastopa le kot operater, ki zunanjim ponudnikom tehnično omogoči pošiljanje množičnih sporočil," pa so pojasnili pri drugem mobilnem operaterju.
Morda bi lahko vzporednice iskali z nezaželeno oglasno pošto v običajnih poštnih nabiralnikih. Res je, da je tudi pošta Slovenije ponudnik "komunikacijskega kanala", toda v primerjavi s kratkimi sporočili se je mogoče tej pošti izogniti tako, da uporabnik na nabiralnik prilepi ustrezno nalepko. Pri mobilnih telefonih to kakopak ni mogoče.
Pravice uporabnikov
Izkazalo se je torej, da težava ni v zakonodaji. Ta je napisana, je evropska. O pravicah uporabnikov v primeru kratkih sporočil govori več zakonov, morda so o njih ljudje vendarle premalo obveščeni. Težava tudi ni toliko v operaterjih, ki samo posredujejo imena podjetij.
Glavna težava je v problematičnem poslovanju "SMS-podjetij" (večinoma so to majhna podjetja, nekakšne kobilice slovenskega podjetništva), ki izkoriščajo nepripravljenost in nevednost uporabnikov, in sicer tako, da podatke pridobijo na en način, uporabljajo pa jih še za vse kaj drugega.
Sicer pa je po besedah direktorja enega takih podjetij področje, na katerem delujejo, precej neurejeno. Ne v smislu predpisov, marveč zaradi podjetniške kulture nekaterih ponudnikov, ki z zlorabami podatkov spravljajo vso dejavnost na slab glas.
Toda to je bolj slaba tolažba za ljudi, ki jih nezaželena sporočila neznansko motijo (in jih celo stanejo). Prav tako je slaba tolažba to, da vsi sogovorniki poudarjajo, da morajo ponudniki tovrstnih storitev vselej objaviti splošne pogoje oziroma osnovne informacije o storitvi, ne glede na to, ali storitev oglašujejo s plakati ali televizijskimi spoti, in da mora biti odjava od storitve brezplačna.
Spodbudno pa je, da se oba mobilna operaterja vse bolj zavedata, da nezaželena kratka sporočila povzročajo težave. Pri Mobitelu so povedali, da uporabniki na svojo željo lahko blokirajo določene sklope storitev, do katerih nato ne morejo dostopati. "V primeru, da uporabnik ne želi dostopati do določenih vsebin (na primer prijava v SMS-klub), ga sistem zavrne," so pojasnili pri Mobitelu. Pri Si.mobilu prav tako že razmišljajo o tehnični omejitvi oziroma blokadi storitve, ki omogoča naročanje na komercialna sporočila, žal pa niso pojasnili, kdaj bo ta sistem uporabnikom na voljo.
Prav tako je mogoče o zlorabi obvestiti informacijskega pooblaščenca, čigar pristojnost je tudi področje varovanja osebnih podatkov. Ob večjem številu prijav lahko pristojne institucije laže izsledijo podjetja, ki zlorabljajo te podatke.
Prav tako naj velja nasvet, ki ga je dal Jože Bogataj, državni nadzornik pri informacijskem pooblaščencu: ljudje naj bodo vselej previdni pri sporočanju svojih podatkov, pa naj bo obrazec še tako mamljiv.
Za nagradno igro ali brezplačnimi darili se namreč poleg obljub lahko skriva še vse kaj drugega …
