Knežji kamen ni prvič jabolko spora med Slovenijo in avstrijsko Koroško in za obe je sicer eden od simbolov državnosti oziroma dežele. Ko je Slovenija ob uvedbi evra sprejela odločitev, da bo knežji kamen na kovancu za dva centa, se je takratni deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider odločil, da bo podobo knežjega kamna natisnil na vse uradne dokumente dežele avstrijske Koroške. In spor se je še razplamtel.
O kamnu vemo vse
"O knežjem kamnu kot predmetu vemo, da je spodnji del rimskodobnega stebra v jonskem stilu. Visok je 65cm in ima najširši premer 90cm. Taki stebri so bili v uporabi v rimskem mestu Virunu, ki je nekoč stalo severno od Celovca na Sveškem polju (umetno novoknjižno ime je Gosposvetsko polje). Kamen zelo verjetno izvira iz tamkajšnjih ruševin. Ko so ga uporabili kot knežji sedež, so ga obrnili naokoli. Nekdanja spodnja površina, na kateri je steber nekoč slonel, je danes zgornja stran. Na njej je vklesan koroški deželni grb. Ker je kamen razpočen, je utrjen z jekleno skobo. Na prostoru razpoke sta ob grbu izdolbeni dve vdolbini. Grb in vdolbini kaže že najstarejša upodobitev kamna iz leta 1612. Ni podatkov o tem, kdaj je bil grb vklesan, možno pa je, da se je to zgodilo v 14. stoletju. Koroški kronist Janez Vetrinjski v kroniki, ki jo je pisal od leta 1340 do 1343, navaja, da kamen stoji blizu cerkve svetega Petra. Gre za cerkev na Krnskem gradu na zahodnem robu Sveškega polja. To je približno 300 x 200 metrov veliko gradišče nepravilnih oblik z vidnim nasipom obzidja. Danes ga večinoma prekriva travnik, na jugozahodni rob pa se naslanja istoimenska vas. Na kamnu so tedaj leta 1335 in 1342 ustoličili nova koroška vojvoda, kar je Janez sam videl. Po zapisu vaškega izročila iz leta 1820 pa so kamen na Krnski grad prinesli s sredine nekega polja, približno 1000 korakov vzhodno. Ker stojita vas in gradišče tik nad Sveškim poljem, je omenjeno polje lahko samo Sveško. Od kod natančno so kamen tam vzeli, izročilo ni omenjalo. Prav tako ne, kdaj se je to zgodilo. Prepričanje, da je obred ustoličevanja karantanskih knezov povezan z opisanim kamnom od samega začetka in da je kamen ves čas stal na Krnskem gradu, temelji zgolj na domnevi, da se v tem pogledu obred ni prav nič spremenil. Torej od naselitve Slovanov na Koroškem najkasneje na začetku 7. stoletja dalje," nam je izčrpno razložil izredni profesor ddr. Andrej Pleterski, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in velik poznavalec tega slovenskega simbola.
Kako se je pripetilo, da so knežji kamen selili po Koroškem?
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
