Že videno

Njen zapis se večinoma opira na predvidevanja, zato novinarka spretno uporablja vprašalne stavke za naslove in mednaslove ter podpise pod mojo fotografijo, s katerimi večinoma namiguje, a vendar si trditev ne dovoli, ne more ali pa ne upa postaviti.

V svojem zadnjem zapisu mi očita, da ščitim zavoda Emotionfilm in Vertigo, »saj povezanost za Vertigo pomeni, da zaradi neizpolnjenih obveznosti Emotionfilma tudi on ne more kandidirati na razpisih SFC«.

Dejansko stanje je precej drugačno: vsi prijavljeni projekti (skupno osem) prijavitelja Vertigo, zavod za kulturne dejavnosti, so bili izločeni na več javnih razpisih SFC, objavljenih konec leta 2013, ker producent ob prijavi na posamezen javni razpis ni imel izpolnjenih vseh pogodbenih obveznosti do SFC. V času trajanja mojega mandata je navedeni prijavitelj doslej edini, ki je bil zaradi zapadlih in neporavnanih pogodbenih obveznosti do SFC izločen iz javnih razpisov. Tudi za časa obstoja Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada (v nadaljevanju: Filmski sklad), predhodnika SFC, mi ni znan primer izločitve katerega koli prijavitelja zaradi neporavnanih obveznosti do Filmskega sklada.

O tem, ali izločitev iz javnih razpisov pomeni ščitenje, naj si sliko ustvari vsak bralec sam.

V svojo zgodbo omenjena novinarka vključuje tudi ministrstvo za kulturo ter korespondenco med ministrstvom za kulturo in SFC opisuje z dramatičnimi besedami. SFC je namreč ministrstvu v dogovorjenem roku dostavil vso zaprošeno dokumentacijo, to pa je zaprosilo (in ne zahtevalo, kot zapiše Piškova) za še dodatne arhivske dokumente, ki jih bo v roku tudi dobilo.

Poudariti pa želim še, da moram kot odgovorna oseba javne agencije delovati skladno z veljavnimi predpisi in upoštevajoč javne baze podatkov ter ravnati tako, da sprejete odločitve prestanejo tudi morebitne sodne in pritožbene presoje. Delovanje SFC kot javne institucije namreč ne sme in ne more slediti vzorcem medijskega linča, ki se mu novinarka po lastni presoji ali po presoji uredništva prepušča.

Zato se tudi ne izmikam odgovornosti, novinarki pa sem več kot mesec dni nazaj namenil dobri dve uri časa in ji osebno odgovoril na vsa njena takratna vprašanja ter podrobno pojasnil princip delovanja agencije, postopke izbire projektov, financiranja in notranjih kontrol.

Pozornejši spremljevalci dogajanja na področju slovenskega filma pa bodo v zapisu Mojce Pišek prepoznali že videni vzorec destabilizacije osrednje filmske inštitucije, ki se je redno dogajala ob menjavah oblasti v zadnjem desetletju.