Vsi policijski laserji se uporabljajo v skladu s predpisi in stroko

Trditev, da »laserski merilniki niso ustrezno certificirani za meritve razdalj, ki v Sloveniji niso ustrezno zakonsko urejene«, ni točna. Merilniki hitrosti vseh tipov, ki jih pri delu uporablja policija, so ustrezno certificirani. Za sleherni tip merilnika je izdan certifikat o odobritvi tipa merila, za vsak merilnik posamično pa tudi potrdilo o skladnosti s predpisi. Tudi laserski merilnik hitrosti TruCam LTI 20/20 je ustrezno certificiran. Številka certifikata o odobritvi tipa merila je SI 12-07-002, št. dok. Urada RS za meroslovje 6411-1/2012/9, z dne 5. aprila 2012.

Zapis, da je izpostavljeni »merilnik brez certifikata«, je torej povsem neresničen in namiguje na možnost ali celo dejstvo, da policija uporablja laserske merilnike brez potrebnih tehničnih kontrol in listin, s katerimi dokazuje njihovo skladnost s strokovnimi ali tehničnimi predpisi. Policija pri delu ne uporablja ali izkorišča nobenih t. i. pravnih praznin, ne domnevno in tudi ne dejansko.

Zapis, da »v pravilniku o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu o meritvah razdalje med voziloma ni govora«, je logičen, saj ne gre pričakovati, da bodo v podzakonskem aktu opisani temeljni tehnični principi delovanja merilnikov hitrosti, ampak le meroslovne zahteve. Pojem meroslovnih zahtev pa predstavlja zgolj nabor podatkov, s katerimi izdajatelj predpisa določi na primer temperaturno območje delovanja naprave, dovoljena odstopanja merilnih rezultatov in podobno, hkrati pa na primer ne opisuje fizikalnih osnov delovanja merilnikov.

Napačno razlaganje avtorja, glede na zapis, očitno izvira od tod, da »v prvi točki certifikata izrecno piše, da je TruCam merilo za merjenje hitrosti vozil v cestnem prometu«, kar sicer drži, vendar je treba opozoriti, da je to le eden izmed zapisov v dokumentu, katerega sestavni del je tudi priloga k certifikatu o odobritvi tipa merila. Strokovno pomemben je zapis v prilogi k certifikatu, v točki 2.2, kjer je zapisano: »Merilo izmeri hitrosti po principu LIDAR (Light Detection And Ranging) – prepoznavanje odbite svetlobe in določanja razdalje…« Pomeni torej, da je laserski merilnik po principu delovanja le merilnik razdalje in ne merilnik hitrosti. Podatek o hitrosti je izključno le predmet matematičnega izračuna.

Navedbe, da »merjenje varnostne razdalje ni zakonsko dorečeno«, so nenavadne, saj je merjenje razdalje temelj tehnične kontrole laserskih merilnikov hitrosti, v akreditiranih kontrolnih postopkih kontrolnih organov, kjer se ugotavlja skladnost laserskih merilnikov s predpisi, kar nato upravno overi (overitev merilnika) bodisi Urad RS za meroslovje ali z javnim pooblastilom pooblaščena organizacija.

Tudi trditev, da se »… postavlja vprašaj nad natančnost meritev razdalje in hitrosti, ki se z napravo TruCam izvajajo z (avto)cestnih nadvozov«, ni strokovna, niti korektna. Z laserskimi merilniki hitrosti namreč ni mogoče meriti v škodo voznikov zaradi t. i. kosinusnega efekta. V praksi to pomeni, da z laserskim merilnikom lahko izmerimo točno hitrost vozila (v dovoljenih tolerancah) le v primeru, če merimo hitrost neposredno v osi vožnje, v vseh drugih primerih pa je izmerjena hitrost nižja za kosinus vstopnega kota prihajajočega vozila (matematična funkcija).

Glede na napačno tolmačenje naj izpostavimo, da je ožji laserski snop napredek v tehnologiji in ne obratno, zato je z novejšimi laserskimi merilniki hitrosti mogoče meriti na večjih razdaljah. Vsi laserski merilniki pa izmerijo najbolj točen rezultat, če merijo v osi vožnje vozil. »Merjenje hitrosti pod kotom« je za voznike ugodnejše, saj vnaša napako v njihovo korist.

Za zaključek poudarjamo, da je povsem nekorektno primerjati ali povezovati t. i. mariborske radarje s konkretnimi merilniki hitrosti. Odločba informacijske pooblaščenke št. 0712.1/2012/1982 z dne 4. julija 2012 se sploh ne nanaša na problematiko, ki je izpostavljena v članku, in tudi ne na delo policije, ampak izključno na pooblastila občinskih redarstev.

V policiji se namreč vsi radarji uporabljajo v skladu s predpisi in stroko. In ne gre pozabiti na sam namen izvajanja teh meritev. Želimo si, da bi na slovenskih cestah zaradi prevelike hitrosti ali objestne vožnje umrlo čim manj ljudi.