Stanje je torej zastrašujoče, konkurenčnost nam upada. Dodana vrednost na zaposlenega je prenizka. Evropski razvojni denar nas čaka in EU nas opozarja, da moramo odkriti naše razvojne potenciale in razviti realne cilje po merilih tržne ekonomije ter pripraviti za dosego ciljev potrebne strategije, da lahko v EU pošljemo pravilne vloge za »pametne inovacije« Slovenije. Tudi za višje ovrednotenje gozda in lesa menda? Samo v Avstriji daje les ljudem 330.000 delovnih mest v verigi njegovega ovrednotenja, je pokazala nova študija avstrijskega Inštituta Economica za raziskave v gospodarstvu. Pri nas torej manjka vložek znanja. Ali ga torej v Sloveniji ni, tujega pa nočemo? Ali je katastrofa neizogibna in na vidiku?
Franc Mihič, RibnicaVsak četrti zaposleni Slovenec dela izgubo?
Vsak četrti Slovenec, ki ima delo, in vsako tretje delujoče podjetje delata z izgubo. Pri izgubarjih je delalo 105.000 ljudi, več deset tisoč delovnih mest je ogroženih. Brez dela je po zadnjih podatkih več kot 119.670 Slovencev, z izgubo je lani zaključilo 21.370 podjetij. Gospodarski minister Metod Dragonja na vprašanje, koliko od njih jih je resno ogroženih, odgovarja: »Skoraj zagotovo tista, ki imajo manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Več kot sto tisoč delovnih mest potrebuje prenovo in prestrukturiranje.« Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila lani dobrih 39.000 evrov, v Avstriji pa 75.000 evrov. Slika slovenskega gospodarstva je še bliže katastrofi, če upoštevamo, da sta lani tudi državni Kapitalska in Odškodninska družba zaradi slabih naložb končali s 120 milijoni izgube, kar je več kot obe regiji z največjimi razvojnimi problemi skupaj – Pomurje in Zasavje.
