»Uravnilovka«, kakor se je izrazil Dnevnik, velja torej v razmeroma uspešnih postsocialističnih deželah in v Skandinaviji. Neenakost, ki jo Dnevnik reklamira, je velika v obrobnih izkoriščanih državah in v ZDA. V ZDA se neenakost poglablja zaradi krize.
Vse do leta 1960 je bila neenakost v ZDA manjša kakor v zahodni Evropi. V času vzpona ZDA in njihove svetovne prevlade je bila tam »uravnilovka«, kakor se izraža Dnevnik, veliko večja kakor v razviti Evropi. Šele ko se je vladavina ZDA končala in so začele toniti v krizo, so se neenakosti povečale do sedanjih ekscesov.
Dnevnik napačno sklepa, da bi bilo slovensko gospodarstvo učinkovitejše, če bi povečali razlike v dohodkih. Med višino dohodka in uspešnostjo ni povezave. O tem se prepričamo, če primerjamo dohodke bančnih direktorjev in rezultate njihovega dela. Ali pa dohodke uvoženih šefov slabe banke in njihove rezultate.
Izobraženi in mladi se izseljujejo iz Slovenije, zato ker jih tukajšnje gospodarstvo ni sposobno zaposliti. Ne more jih zaposliti, zato ker je Slovenija že pred desetletji zamudila prehod v sodobno organizacijo družbe in gospodarstva. O tem je pisal Franček Drenovec. Z naslovom svoje knjige je tudi povedal, kaj je povzročilo sedanje zaostajanje v Sloveniji: kolaps elite.
Ni verjetno, da bi se ta elita kaj bolje odrezala, če bi jo še bolje plačevali. Kakor je pokazal Miroslav Stanojević, je znala samo priganjati delovne ljudi k vse hujšim (in vse slabše plačanim) naporom, da so izpolnili pogoje, da je država prišla v EU. Se pravi, da smo prišli sem, kjer smo zdaj. Če se bo neenakost pri nas povečevala, se bodo družbeni spopadi zaostrili, ljudi bo prevzel obup, družba se bo razkrojila in ne bo več sposobna, da bi se organizirala za uspešno delovanje.
Zato je razmeroma velika enakost ena izmed redkih prednosti, ki jih še imamo v Sloveniji. Občila bi lahko prispevala k pozitivnemu razvoju, če bi razširjala dognanja znanosti in teorije in se ne bi udinjala liberalni propagandi.
Rastko Močnik, Ljubljana