Za vrnitev iz Švice v Slovenijo sem se odločil z namenom pomagati Slovencem na poti v demokracijo in blagostanje. Odpovedal sem se udobnemu in varnemu življenju, opustil sem svoje strokovno delovanje in se po 30 letih vrnil, da bi pomagal Slovencem do lepšega življenja, polnega razumevanja drug drugega, tako da bi nam postala Slovenija topla mati in ne kot je bila in je še v mnogočem krivična mačeha.
Hvaležen sem tudi Evropski uniji, ki nas podpira na tej težavni poti in nas ne ovira, kot to še nekateri mislijo. Brez te pomoči bi bila Slovenija sužnja raznih mafij, ki grobo izkoriščajo svoje sodržavljane.
Ko smo spoznali Janševo brezobzirno in diktatorsko politiko, tudi njegovo nepoštenje, nas je veliko zapustilo SDS; nekatere je stranka enostavno izločila. Pa mi nikoli ni bilo žal, počutil sem se svobodnejšega. Moj prijatelj dr. Jože Pučnik, ki tudi ni mogel prenašati takih razmer, je prostovoljno odšel v emigracijo, kjer je kmalu umrl. Po smrti ga je začel Janša častiti, ker mu ni bil več nevaren, in si lastiti njegove uspehe.
Mnogi, mnogi so vedeli in tudi zdaj vedo, kaj se dogaja – a so molčali in molčijo tudi zdaj. Vsem tistim, ki ste me pa podpirali do prve zmage demokracije, se od srca najlepše zahvaljujem. Vašo pomoč sem vedno čutil, veliko mi je pomenila.
Za demokracijo, srečo in zadovoljstvo vseh Slovencev se bom še naprej boril, dokler mi bo narava to dopuščala. Naš cilj, da postane in ostane Slovenija demokratična, še ni povsem dosežen. Tudi ko bo, bo vedno treba paziti, da je politični voditelji ne bi speljali na napačno pot!
Z vami praznujem ta veliki dogodek – prvo obsodbo nepoštenosti. Zmagala je resnica!
Dr. Ludvik Čanžek, Ljubljana
