Ukrajina se potaplja

Kakšno je realno stanje? BDP na prebivalca je manj kot 4000 dolarjev, Rusija ima več kot trikrat toliko. Poleg tega je neenakomerno razvita z velikimi razlikami znotraj države. Naj samo spomnim na prvo sovjetsko petletko, ko je bil prav Donbas vzorčni primer industrializacije Sovjetske zveze. Zgradili so Dnjeprostroj (elektrifikacija) in zastavili razvoj jeklarske industrije. Povsem pa se je ponesrečila kmetijska politika in povzročila lakoto. Gospodarska razmerja iz starih socialističnih časov so ostala in se poslabšala zaradi tajkunizacije, ki nasprotno od Rusije ni dobila kontrole, ampak prepiranje, ali bo politično šla na zahod ali na vzhod. Zaradi teh političnih prepirov ni naredila nobenega pametnega razvojnega koraka. Zmedi v politični orientaciji je zadnja leta izdatno pristavljala svoj lonček tudi EU.

Če pogledamo še trgovinske podatke: Rusija je največji kupec ukrajinskih proizvodov (25 odstotkov) in največji prodajalec (33). Popolnoma jasno je, da je Rusija partner, ki ga Ukrajina ne more zamenjati, še posebej če upoštevamo, da EU njenih industrijskih in kmetijskih proizvodov sploh ne potrebuje.

EU sploh ne mara kakšne dodatne industrijske konkurence, ker je sama odvisna od svojega industrijskega izvoza. Mimogrede, ali je potem čudno, da smo mi sami od trenutka vključitve v EU priča deindustrializaciji in razprodaji industrijskih podjetij Slovenije!

EU že leta naseda politiki velikega brata, ki na odnose z Ukrajino, Rusijo gleda izključno zaradi energetike in hoče na vsak način omejiti moč Rusije, ki je (in ker je) velik proizvajalec plina in nafte, pa še prevelik vpliv ima na takšne proizvajalce v srednji Aziji (Azerbajdžan, Kazahstan).

Sedanja politična kriza še naprej potaplja Ukrajino, ne samo gospodarsko, tudi politično, in prebivalstvo pospešeno drsi v še večjo revščino. Ukrajina bi morala postati samostojna država z izdelanimi in uravnoteženimi odnosi s sosedi. To pa pomeni, da bi se morali Rusija in EU takoj usesti skupaj in se začeti pogovarjati o prihodnosti Ukrajine. Je pa po svoje zabavno, da EU ves čas zahteva, da se Rusi začnejo pogajati z Ukrajino, ne da bi se vprašali, o čem naj se pogovarjajo. Dosedanje relacije so namreč znane. To, kar prodajajo eni ali drugi, ne more nadomestiti EU. Politični umik Rusije in EU iz Ukrajine in nesebična pomoč pri odpravi notranjih problemov je pogoj sine qua non. Najpomembnejše pa bi bilo, da umirijo notranja nacionalna nasprotja. Pri tem najbolj greši prav EU, v popolnem nasprotju z Rusijo, ki je Krimu že dala garancije za nacionalne manjšine. Baltske države niso tako milostne do ruske manjšine, Ukrajina pa je v radi, najvišjem zakonodajnem predstavništvu države, zakuhala udar proti ruski manjšini, ki so ga Rusi takoj izkoristili! Svojo ekonomsko korist so zaradi tega že dobili prebivalci Krima. Imeli bodo boljšo socialo, zdravstvo in gospodarske razvojne možnosti.

Kaj imamo pri tem mi? Zapečatena usta in strah, da bodo ceho plačala naša izvozno naravnana podjetja.