Kljub minimalni vrednosti žetona sva na delo vedno odhajali z dobro voljo, ki naju je spremljala skozi naporne dneve kljub vročini in fizičnemu naporu. V očeh drugih delavcev sva videli veliko željo in zagnanost do dela, da bi zbrali čim več žetonov. Zbiranje žetonov pa ni bilo tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled, saj smo morali napolnjena vedra z grozdjem nositi na različno oddaljene lokacije, kjer nas je pričakal traktor s prikolico, v katerega smo stresali obrano grozdje.
Plačilo o opravljenem delu so nam obljubili v mesecu decembru oziroma januarju. Prišel je že mesec december oziroma januar, a Božiček oziroma dedek Mraz še ni prišel. Žal pa se vsa zgodba tukaj šele začne. Na tedenske klice, ki so bili namenjeni odgovornemu za plačilo, se niso odzvali, potem pa le izgovori in prazne obljube: »Ste na prednostni listi, plačilo boste prejeli po 15. v mesecu.« Ali: »Mislim, da boste dobili nakazilo čez deset dni. Tako so mi rekli, upam, da dobite čim prej.«
Vseh teh izgovorov nama je bilo dovolj, zato sva poslali pritožbo neposredno na naslov podjetja, a nanjo nama niso odgovorili. Po poslani pritožbi nama plačila za opravljeno delo še vedno niso izplačali. Sledili so ponovni klici na podjetje. Dobili sva enake odgovore kot prvič.
Zdaj je že mesec april in kmalu bo tukaj nova trgatev, plačila pa še vedno ni. To bi lahko poimenovali norčevanje in poniževanje delavcev, ki so delo opravljali na pošten način, brez zagotovljene malice in potnih stroškov.
Glede na to, da sva si žetone prigarali, sporočava vsem odgovornim v podjetju, da si zasluživa pošteno plačilo. Kot mladi delavni študentki sva se za trgatev odločili z željo po zaslužku, ki bi ga porabili v študijske namene. A plačila še vedno ni. Potem pa se sprašujemo, zakaj mladi raje doma počivajo na kavču.
Želiva, da ta najina izkušnja odpre oči odgovornim v podjetju in da prevzamejo odgovornost ter plačajo za opravljeno delo, saj verjetno nisva edini, ki nisva prejeli plačila. Prišel bo september in vinogradi ne bodo imeli delavcev, ki bi delali v takih pogojih, kajti, kot pravi pregovor, osel gre samo enkrat na led!
Jerneja Keber
