Težave z branjem

Dnevnikova novinarka začenja svoje zgražanje nad »zmazkom«, kot označuje kritizirano publikacijo in njenega avtorja, se pravi mene, z zgroženostjo »tujih diplomatov«, da se v nekem slovenskem turističnem vodniku pri predstavitvi Maribora »ob 70. obletnici izkrcanja v Normandiji in zmage nad nacizmom hvalijo s tem, da ga je leta 1941 obiskal Hitler«. Poleg tega potegne iz knjižice še škofa Antona Martina Slomška, ki je prenesel v Maribor škofijski sedež, in obiske dveh papežev v mestu; »če se vam vrti,« opominja bralce, »potem je to zaradi močnega vonja po zakristiji, kjer so se očitno lotili tudi pisanja turističnih tekstov«.

Na pomoč pri obujanju spomina na to knjižico sem poklical Založbo Mladinska knjiga in Zavod za turizem Maribor. S skupnimi močmi smo ugotovili, da je ostro Dnevnikovo pero merilo na trijezični turistični vodnik Maribor – iz leta 2006. Znova sem vzel v roke to 30-stransko brošuro velikega formata, ki jo je založnik, Mladinska knjiga, enako kot turistična vodnika po Ljubljani ter obmorskih mestih Kopru, Izoli in Piranu, izdal po izidu monografije Najlepša slovenska mesta, in ob listanju obžaloval, da »recenzentka« skoraj desetletje po izidu ni prišla dlje od druge strani publikacije; vse, o čemer piše, je objavljeno tam in je po njenem prepričanju posledica soočenja »s tisto retardirano, ustrežljivo 'zgodovino', deklo, ki služi Gospodu in njegovim političnim strankam«.

Ne spuščam se v njena opisana videnja drobca vsebine te knjige, oporekam pa temu, kar je avtorica tam videla, pa tega tam ni. Založnik tega dela je izključno ljubljanska Mladinska knjiga, druga dva, ki ju meša zraven, sta prispevala le fotografije. V publikaciji nikjer ne piše, da sta bila najpomembnejša dogodka mestne zgodovine obiska cesarja Franca Jožefa in Adolfa Hitlerja. Toda če jo v celoti prelistamo, spoznamo, da ne zaudarja le po zakristiji, ampak tudi po alkoholu in še marsičem drugem: na celi strani je opisana znamenita stara mariborska trta na Lentu, vsaka na svoji strani še vinorodni Kalvarija (joj, prejoj, spet nekaj zakristijskega) in Piramida, da o gradu sredi mesta, ki je nedopusten ostanek fevdalizma, že zaradi imena pregrešni Gosposki ulici in buržoaznem hotelu Astoria na Grajskem trgu ne izgubljam besed, kot jih nima smisla niti o mestni sinagogi, simbolu izkoriščevalskega židovstva.

Če bi bil Maribor eno od redkih mest, ki ga je obiskal jugoslovanski predsednik Tito, bi se posul s pepelom, saj v besedilu teh obiskov nisem niti omenil. Ampak ker takrat v državi ni bilo večjega kraja, ki ga ni obiskal, bi bilo navajanje takšnega obiska pač pleonazem. Zato sem prepričan, da se noben tuji diplomat ob letošnji 70. obletnici izkrcanja zaveznikov v Normandiji zanesljivo ni obregnil ob to, da sem pred skoraj desetletjem ta podatek izpustil.